Franja

deontology [di:ɔntɔ́lədži] samostalnik
nauk o dolžnosti, etika

dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo

dêra ž (nj. Dörre) dijal. nadničarski rad pri kojemu se radnik hrani o svome trošku: hoditi na -o, v -o delati

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

dermatologie [-tɔlɔži] féminin nauk o kožni bolezni

dermatològija ž (gr. derma, logos) med. dermatologija, veda o kožnih boleznih

dermatology [də:mətɔ́lədži] samostalnik
dermatologija, nauk o kožnih boleznih

desmologia f anat. dezmologija, nauk o vezeh

dessaisissement [-zismɑ̃] masculin odstop(itev), izročitev; juridique izjava o nepristojnosti

Deutschlandbild, das, predstava o Nemčiji/o Nemcih

dialecticus 3, adv. -ē (gr. διαλεκτικός) na znanstveni razgovor ali filozofsko razpravljanje nanašajoč se, dialektičen, dialektiški: captiones Ci., geometricum quiddam … aut dialecticum explicare Ci. kako vprašanje dialektike, redigere aliquid ad legem dialecticam Sen. ph., sapientia d. Plin., d. pars = disputatrix Q., dialectice disputare, dialectice dicta multa Ci., dialectice probare aliquid Q. Od tod subst.

1. dialectica -ae, f (sc. ars): Ci., Q. ali dialecticē -ēs, f: Q. (διαλεκτική, sc. τέχνη) dialektika, nauk o znanstvenem razpravljanju, znanstvena metoda filozofskega razpravljanja, veščina v spornem učenem razgovoru.

2. dialectica -ōrum, n znanstvena preiskava, dialektično preiskovanje, učna pravila (načela) dialektike: Ci.

3. dialecticus -ī, m dialektik, učitelj dialektike: Ci., Q., Gell., Dig.

dialectologie [-ktɔlɔži] féminin nauk o narečjih, dialektologija

dialectology [daiəlektɔ́lədži] samostalnik
nauk o narečjih

diététique [-tik] adjectif dietetičen; féminin dietetika, nauk o pravilni prehrani, zlasti bolnikov; zdravljenje z dieto

régime masculin diététique dietetična prehrana

dificultar otež(koč)iti, zaplesti; oporekati, dvomiti o

digression [daigréšən] samostalnik
oddaljitev, odmik, skrenitev; razpravljanje o postranskih stvareh; pregrešek

dijetètika ž dietetika, nauk o pravilni prehrani

dȉmōvnī -ā -ō, dȉmōvan -vna -o dimen, poln dima

dioptrique [djɔptrik] adjectif dioptričen; féminin nauk o lomljenju svetlobe

diploma [diplóumə] samostalnik
diploma, spričevalo o končnih izpitih