Franja

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pod (predlog) sous, au-dessous de, vers, à, en

pod goro au pied de la montagne
pod kaznijo globe sous peine d'amende
pod ključem biti être aux arrêts (ali sous clé)
pod vsako kritiko au-dessous de toute critique
pod milim nebom (podnevi) en plein air, (ponoči) à la belle étoile
pod noč à la tombée de la nuit, à la nuit tombante
pod pogojem, da à condition que
pod poveljstvom koga sous le commandement (ali les ordres) de quelqu'un
pod pretvezo sous prétexte (de)
pod večer vers le soir
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
biti pod orožjem être sous les armes, porter les armes
kupiti pod ceno acheter au-dessous du prix (ali à vil prix)
peljati koga pod roko donner (ali offrir) le bras à quelqu'un

pogrínjati (-am) | pogŕniti (-em) imperf., perf.

1. coprire; (svečano) imbandire:
pogrniti mizo apparecchiare la tavola, coprire la tavola con la tovaglia

2. (s pokrivanjem varovati) coprire; rivestire:
vso noč pogrinjati otroka stare tutta la notte a coprire il bambino

3. pogrniti pren. pog. (pasti, telebniti) cadere; šol. essere bocciati, trombati

pokónci upright; erect; straight

biti pokónci to stand (erect), to be up
biti vso noč pokónci to be up all night
dolgo v noč biti pokónci to keep late hours, to be up till all hours
pokónci hoditi to walk upright
pokónci sedeti to sit up (ali straight, up straight)
komaj se držim pokónci I can hardly keep upright, I feel like dropping (ali keeling over)
kar me drži pokónci (figurativno) what keeps me going
upanje me je držalo pokónci hope sustained me
postaviti, dvigniti pokónci to erect, to raise (se to rise)
glavo pokónci! head up!, ZDA chin up!

polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara

poláren polaire

polarne dežele terres ženski spol množine polaires, régions ženski spol množine glaciales
polarna ekspedicija expédition ženski spol polaire
polarni krog (južni, severni) cercle moški spol polaire (antarctique, arctique)
polarni medved (zoologija) ours moški spol polaire (ali blanc)
polarna noč nuit ženski spol polaire
polarni sij (severni, južni) aurore ženski spol polaire (boréale, australe)

poláren (-rna -o) adj.

1. polare:
polarne pokrajine terre polari
polarna noč notte polare
polarni sij aurora polare
polarna lisica volpe argentata (Alopex lagopus); volpe artica
polarna kapica calotta polare
polarno ledovje inlandsis

2. mat. polare:
polarni koordinatni sistem sistema di coordinate polari

3. pren. polare

polarn|i (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, matematika Polar- (dan der Polartag, led das Polareis, sij das Polarlicht, fronta die Polarfront, noč die Polarnacht, os die Polarachse, zračne mase množina die Polarluft, podnebje das Polarklima, področje die Polarzone, das Polargebiet, živalstvo, zoologija brezovček der Polar-Birkenzeisig, galeb die Polar-Möwe, krastača die Polarkröte)
| ➞ → arktični, beli, severni, snežni

poléten d'été, de l'été, estival

poletni čas, poletna ura heure ženski spol d'été
poletna noč nuit ženski spol d'été
poletna obleka toilette ženski spol estivale, habit moški spol (ali tenue ženski spol) d'été
poletne počitnice vacances ženski spol množine d'été
poletno spanje (nekaterih živali) estivation ženski spol
poletni vozni red horaire moški spol d'été
poletna vročina chaleur ženski spol d'été, feux moški spol množine de l'été

poléten de verano; estival; veraniego

poletni čas temporada f estival (ali de verano), (ura) hora f de verano
poletna noč (obleka, počitnice, semester, večer, vozni red) noche f (vestido m ali traje m, vacaciones f pl, semestre m, tarde f, horario m) de verano

poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)

poljub moški spol (-a …) der [Kuß] Kuss (francoski [Zungenkuß] Zungenkuss, judežev [Judaskuß] Judaskuss, roke [Handkuß] Handkuss, za lahko noč [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss)
obsuti s poljubi abküssen
osušiti s poljubi solze: fortküssen
prebuditi s poljubom/poljubi wachküssen

pȍmrčina ž
1. mrak, tema: gusta pomrčina kao tijesto; izjela ga je pomrčina vzela ga je noč
2. astr. mrk: pomrčina Sunca, pomrčina Mjeseca, Meseca

ponoči prislov
(čez noč) ▸ éjszaka, éjjelDelam ponoči, ker imam takrat mir, spat se odpravim ob petih zjutraj. ▸ Éjszaka dolgozom, mert ilyenkor nyugalom van, és reggel 5-kor fekszem le.
Sove so ptice, ki so aktivne ponoči. ▸ A baglyok éjjel aktív madarak.
Ob treh ponoči me je zbudilo ropotanje. ▸ Éjjel háromkor zörgésre ébredtem.

ponóči at night, by night, in the night

danes ponóči (drevi) tonight
danes ponóči (preteklo noč) last night

poróčen (-čna -o) adj. matrimoniale, di matrimonio, dei matrimoni; nuziale, di nozze; knjiž. sponsale:
poročna noč prima notte di nozze
poročna obleka abito nuziale
poročna priča testimone di nozze
poročni prstan anello matrimoniale
poročni list certificato di matrimonio
poročna matična knjiga registro dei matrimoni

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč

pôzen late; behind one's time

pôzno sadje late fruits pl
pôzne ure small hours pl
v pôznih 1890. letih in the late 1890's
najpozneje at the latest
bila je pôzna noč it was late at night
govorili so pôzno v noč they talked far into the night
žetev bo letos pôzna the crop will be late this year