Franja

zarêči se to make a slip of the tongue

zarekel sem se I made a slip of the tongue, the word slipped out; (nehote povedati resnico) to let slip
zareklo se mi je I made a slip of the tongue
človek se ne sme nikoli zarêči se (figurativno) never is a long day

zarjavela devica stalna zveza
(starejša neporočena ženska) ▸ vénkisasszony, vénlány, aggszűz
Zarjavela devica se ni nikoli poročila in je na prireditvi spremljala mlado nečakinjo. ▸ A vénkisasszony sohasem ment férjhez, és a rendezvényre a fiatal unokahúgát kísérte el.

záse (= za sebe)

to je stvar záse that's a thing apart
nimam (nimamo, nimajo) nikoli prostega trenutka záse I (we, they) never have a moment for myself (for ourselves, for themselves)
ohrani to záse! keep that to yourself!
on (ona) živi čisto záse he lives by himself (she lives by herself)

zašpecati glagol
neformalno (zatožiti; izdati) ▸ beköp
Nikoli ni izvedel, kdo ga je zašpecal. ▸ Sohasem tudta meg, ki köpte be.
Njegovi moštveni kolegi so ga zašpecali, da se je na eno zadnjih tekem privalil pijan. ▸ A csapattársak beköpték, hogy az utolsó mérkőzések egyikére részegen gurult be.

zavist samostalnik
(čustveno stanje) ▸ irigységDoslej v reprezentanci nikoli ni bilo sporov in nobene zavisti. ▸ Eddig soha nem volt semmilyen konfliktus vagy irigység a válogatottban.
Ne dovolite, da vam nekdo iz zavisti skazi načrte. ▸ Ne hagyja, hogy valaki irigységből elrontsa a terveit.

zazdehati glagol
literarno (o vdihu zraka) ▸ ásít, ásítozik
Težko zavzdihne, si pomane oči, vse pordele od dolgotrajne vožnje in zazdeha. ▸ Nagyot sóhajt, megdörzsöli a szemét, amely tiszta vörös a hosszú vezetéstől, és ásít egy nagyot.
"Kaj še nikoli niste tako na široko zazdehali, da bi se vam zaskočila čeljust?" ▸ Soha sem ásított akkorát, hogy kiugrott volna az állkapcsa?

zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

zdáj, zdájle! šport time!
prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
zdáj, zdájle ali nikoli now or never
zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
od zdáj, zdájle from now on, from this time on
od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
kaj zdáj, zdájle! well then?
za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
kako zdáj, zdájle? how now?
šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zdržljiv pridevnik
1. (ki veliko prenese; čvrst) ▸ teherbíró, szívósOsel je zelo močna in zdržljiva žival. ▸ A szamár nagyon erős és teherbíró állat.

2. (ki dolgo deluje) ▸ időálló, időtálló, tartós, strapabíróNikoli ne podcenjujte pnevmatik, ki so sicer zelo zdržljive, a še zdaleč ne vsemogočne. ▸ Sose becsülje túl az autógumikat, lehetnek ugyan nagyon időtállóak, de nem bírják a végtelenségig.

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zgodíti se to happen (komu to someone), to occur, to come to pass, to come about, to chance; to take place; to befall

naj se zgodi, kar hoče! happen what may!, no matter what happens!
prav se mu je zgodilo! it served him right!
kar se je zgodilo, se je zgodilo what's done is done!
da se (ti) to več ne zgodi! don't let that happen again!
zgôdi se Tvoja volja! religija Thy will be done!
in nič se ni zgodilo and nothing happened
kdaj se je to zgodilo? when did it take place?
takó se je to zgodilo this is how it came about
zgodila se mu je nesreča he has had an accident, he has met with an accident
nesreča se nikoli ne zgodi sama misfortunes never come singly

zidati gradove v oblakih frazem
(o neuresničljivih željah) ▸ légvárakat épít
Po naravi sem torej realist in si nikoli nisem zidal gradov v oblakih. ▸ Tehát természetemnél fogva realista vagyok és sohasem építettem légvárakat.

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

ženskost samostalnik
1. neštevno (lastnosti žensk) ▸ nőiesség
2. olepševalno (žensko spolovilo) ▸ nőiség
Njena ženskost se je navlažila kot še nikoli. ▸ A nőisége olyan nedves lett, mint még soha.

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

ἐμ-πί(μ)πλημι [gl. πίμπλημι, impf. ἐνεπίμπλην, fut. ἐμπλήσω, aor. ἐνέπλησα, pf. ἐμπέπληκα, pass. pf. ἐμπέπλησμαι, aor. ἐνεπλήσθην, fut. ἐμπλησθήσομαι; ep. imp. pr. ἐμπίπληθι, inf. aor. pass. ἐνιπλησθῆναι, aor. med. ἔμπλητο, -πληντο, ion. 3 sg. pr. ἐμπιπλέει] 1. act. iz-, napolnim, τί τινος kaj s čim; pren. nasitim, zadovoljim, zadostim, izpolnim, γνώμην pričakovanje, navdam koga s čim. 2. pass. in med. napolnim sebi ψυκτῆρα, νηδύν, nasitim se τινός, napolnim se, τινός s čim, ἐνεπλήσθην αἰδοῦς sem poln boječnosti ἐμπλήσατο μένεος ἀγρίου θυμόν silno se je razsrdil; utrudim se, υἷος ὀφθαλμοῖς do sitega se nagledam; s pt. naveličam se kaj delati, ἐνεπλήσθη θηρῶν hodil je na lov do sitega, οὐκ ἐνεπίμπλασο ὑπισχνούμενος nisi mogel zadosti obljubiti, μισῶν οὔποτ' ἐμπλησθήσομαι nikoli ne bom zadosti sovražil.

ἐπι-βαίνω [gl. βαίνω, ep. praes. inf. ἐπιβαινέμεν, aor. cj. 1. pl. ἐπιβείομεν (-βήομεν), inf. ἐπιβήμεναι, aor. mixtus ἐπεβήσετο, imper. ἐπιβήσεο, trans.: inf. fut. ἐπιβήσεμεν, aor. ἐπέβησα, cj. ἐπιβήσομαι, -βήσετε, imp. ἐπίβησον] I. intr. a) stopim kam, na kaj, v kaj, grem na, hodim po ἵππων, δίφρου, νεῶν, γαίης, ναυσί, τινί NT, λειμῶνα, γῆν, Πιερίαν pridem, preletim, ἐπὶ τὴν νῆα, ἐπὶ τὴν χώραν, εἴς τι NT, ἐπὶ νεώς, ἐπέβησαν τοῦ τείχους splezali so, popeli so se na zid, εἰς τὸν Ὠκεανόν vozim se po; b) sovražno: τινί grem proti komu, napadem; pren.: zadene, zgrabi me kaj (nesreča), pride kaj črez mene πρός τινα, πληγὴ Διός σε; c) dosežem, pridem do česa σοφίας, ἀναιδείης vdam se nesramnosti, sem predrzen, (nesramen), εὐσεβίας hodim po poti pobožnosti, sem pobožen, εὐφροσύνης obrnem se k veselju, postanem vesel, δόξης οὔποτ' τῆσδ' ἐπιβάντες nikoli se nismo tega nadejali. II. trans. 1. storim ali pustim, da stopi kdo na kaj τινὰ ἵππων, popeljem v (domovino) πάτρης, spravim na πυρῆς, peljem k časti, povzdigujem do slave εὐκλείης, dovedem do pameti σαοφροσύνης. 2. νευράν napenjam.

λανθάνω, ep. ion. λήθω [Et. kor. lā, skrit biti, lat. lateo, strslov. lajati, zalezovati. – Obl. fut. λήσω, aor. ἔλαθον, pf. λέληθα, med. fut. λήσομαι, aor. ἐλαθόμην, pf. λέλησμαι; ep. impf. iter. λήθεσκον, aor. λάθον, cj. 3 sg. λάθῃσι, redupl. λελάθῃ, med. λαθόμην, redupl. λελαθόμην, pf. λέλασμαι, poet. fut. med. λελήσομαι]. I. act. 1. intr. sem pozabljen, skrit, prikrit, ostanem neopažen, τινά pred kom; pt. λαθών skrivaj, neopažen; λαθὼν ποιῶ = λανθάνω ποιῶν; λανθάνει ἐμέ prikrito mi je, ne opazim, ne vem, neznano mi je, ἔλαθεν αὐτὸν σύνθημα μὴ δοῦναι pozabil je dati, οὐ λανθάνεις, ὅ τι λέγεις dobro vem, kaj govoriš; pogosto stoji s pt. in z acc. (pa tudi brez acc.); v tem slučaju izraža pt. glavno dejanje, dočim se λανθάνω prevaja s "skrivaj, neopaženo, brez vednosti," n. pr.: ἔλαθον ἡμᾶς ἀποδράντες skrivaj so pobegnili, ἔλαθε τρεφόμενος na skrivnem, ἔλαθε Κῦρον ἀπελθών odšel je, ne da bi bil Kir to opazil (= a Kir tega ni opazil); λανθάνω τινὰ ποιήσας τι prikrito je komu, da sem kaj storil, ἐλάνθανον αὑτοὺς ἐπὶ τῷ λόφῳ γενόμενοι prišli so na grič, ne da bi vedeli = preden so se nadejali. 2. trans. storim, da kdo kaj pozabi, osvobodim, oprostim koga česa τινὰ ὀδυνάων. II. med. 1. pozabim τινός. 2. (nalašč) opustim, zamudim kaj. 3. pt. fut. pass. οὔποτε λησόμενον κακόν ki se ne more nikoli pozabiti ali preboleti.