Franja

sȉsati sȉsām, sȉšēm, sȉsāj in sȉši, sȉsajūći in sȉšūći sesati: dijete sisa mlijeko, prst, palac; sisati što iz maloga prsta, iz svojih noktiju izmišljati si; nije on veslo sisao ni neumen; sisati kome krv; sisati nečiju krv na pamuk nenehoma koga nadlegovači, mu prizadevati neprijetnosti

skrajno äußerst, höchst; in höchstem Grad, aufs äußerste; extrem; oddaljen: himmelweit (entfernt); über- (buden überwach, natančen übergenau, previden übervorsichtig), erz-, stock-, kreuz- (konzervativen erzkonservativ, stockkonservativ, nesrečen kreuzunglücklich, neumen erzdumm, kreuzdumm, pošten kreuzehrlich), ober- (fin oberfein), ur- (komičen urkomisch), hunds- (beden hundsmiserabel, hundselend)
| ➞ → neumen, zanimiv ….

sottise [sɔtiz] féminin neumnost, nespametnost, budalost; pluriel sramotilne besede

homme masculin d'une sottise incroyable neverjetno bedast človek
faire, commettre une sottise napraviti, zakriviti neumnost
dire des sottises à quelqu'un, accabler quelqu'un de sottises ozmerjati, opsovati koga
avoir la sottise de ... biti tako neumen, da ...

spirito¹ m

1. relig. duh

2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti

3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)

4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov

5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost

6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti

7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
tako je v življenju así es la vida
gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
tako ne gre así no puede ser
tako je, če ... así sucede cuando...
tako je na svetu así es el mundo
tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
če je tako en eso caso, siendo así
je tako lepó! ¡es tan hermoso!
nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)

talmente avv.

1. tako; zelo

2. cong.
talmente che, talmente da tako... da:
sono stato talmente sciocco da credergli bil sem tako neumen, da sem mu verjel

trente [trɑ̃t] adjectif trideset; trideseti; masculin število, številka 30

le trente mai (dne) 30. maja
la guerre de trente ans tridesetletna vojna
trente-six šestintrideset, familier veliko, nedoločeno število (česa)
il y en a trente-six sortes jih je sto vrst
tous tes trente-six du mois skoraj nikoli
bête comme trente-six mille pots neumen kot noč
en voir trente-six chandelles vse zvezde videli (od udarca)
page trente stran 30, 30. stran
se mettre, être sur son trente et un, (vieilli) sur son trente-six obleči se v svojo najlepšo obleko, biti v svoji najlepši obleki

urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella

verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

lahko mi to verjamete you can take it from me
verjamem samo, kar vidim seeing is believing
ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
ne verjéti to disbelieve
sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
bi verjeli kaj takega! would you believe it!
če verjameš ali ne believe it or not
verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
rad ti verjamem I willingly believe you
nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes

vèslo s, mn. vèsla vesálā veslo: spustimo jedrila, pa prionemo na -a spustili smo jadra in prijeli za vesla; uhvatismo -a prijeli smo (za) vesla; nisam veslo sisao nisem neumen

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

wood¹ [wud]

1. samostalnik
gozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta
množina vrste lesa; lesorez, klišé

the woods glasba lesena pihala
white wood beli les
fire wood drva
seasoned wood suh les
wine from the wood vino (naravnost) iz soda
to be out of the wood biti iz gozda, figurativno biti iz težav, biti zunaj najhujšega
don't halloo till you are out of the wood (ameriško woods) ne veseli se prezgodaj!
he cannot see the wood for the trees od samih dreves ne vidi gozda, figurativno zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto

2. pridevnik
lesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozden

he is wood from the neck up pogovorno neumen je kot noč

zabit¹ (-a, -o) figurativno (neumen) vernagelt, dumm wie Bohnenstroh

ἀ-βέλτερος 3 bedast, neumen; sup. ἀβελτερώτατος največji bedak (neumnež).

ἄ-βουλος (βουλή) kdor si ne zna ne svetovati, ne pomoči 1. nepremišljen, neumen. 2. vnemaren, nebrižen, brez skrbi, ne skrbeč (τινί za koga).

ἄ-λογος 2 1. nem NT. 2. a) nespameten, neumen; b) neosnovan. 3. nenaden, nepričakovan. – adv. ἀλόγως tiho, molče, nerazumno.

ἀ-μᾰθής 2 (μαθεῖν) 1. neuk, nevešč, neizobražen, nespameten, neumen, neizkusen. 2. nepričakovan, nezapopadljiv, neumljiv; adv. ἀμαθῶς.

ἀναισθητέω sem neumen (topoglav), sem neobčutljiv.