Franja

infester [-ste] verbe transitif napraviti ne varno; nadlegovati; napadati, pleniti, škodo delati

les souris infestent la maison miši delajo škodo po hiši
lieu masculin infesté de moustiques od komarjev okužen kraj
la montagne est infestée de bandes de pillards v gorah so banditi, ki plenijo, pustošijo

infringir [g/j] prekršiti, napraviti prestopek

infringir la etiqueta pregrešiti se zoper etiketo
infringir un contrato prekršiti pogodbo

initial³ [iníšəl] prehodni glagol
zaznamovati z začetnimi črkami, parafirati; napraviti monogram

inlay^*2 [inléi] prehodni glagol
vložiti (in v)
napraviti intarzijo (inkrustacijo), oplatiti; furnirati (with s, z)

inmovilizar [z/c] napraviti nepremično, imobilizirati; varno naložiti (kapital)

insensibiliser [-ze] verbe transitif napraviti brezčutno, omamiti, omrtvičiti; lokalno anestizirati (un membre ud)

īn-sīgniō -īre -īvī -ītum (īnsīgnis) znamenje napraviti, zaznamovati, narediti znamenje, označiti (označevati), (o)krasiti, odlikovati: Ambr., pueri insigniti Pl. ap. Fest., clipeum Io auro insignibat (gl. opombo) V. zlata Io je kot grb krasila ščit, agros tropaeis V., oratorem vestibus fucatis T. (Dial.) opozorljivo (pozornost vzbujajoče) nališpati, mulli insigniuntur barbā geminā inferiori labro Plin. se poznajo po … , nec insigniri razlikovati se, nec misceri omnibus Sen. ph.; metaf.: Postumius nullā notā est insignitus L. ni bil ožigosan z nobenim priimkom, eum annum dii morbis insignivere T. so naredili znamenito, so zaznamovali, finem belli insignivere T. so (prav očitno) označili, annus funeribus, calamitatibus insignitur T., Suet., notas initialis sapientiae vetus insignivit auctoritas Amm. V klas. lat. le pt. pf. īnsīgnītus 3, adv. -ē, večinoma kot adj. (adv.) zaznamovan, vtisnjen: tamquam insignitae notae veritatis Ci., imago Ci.; occ. izreden, neznanski, poseben, očiten, ne(za)slišan: homo insignite impudens Ci., insignite improbus Ci., insignitior ignominia L., i. infamia T., iniuriae Cat. ap. Gell., contumelia L., insignitius flagitium T., deformitate insignitus Petr., milia militum Enn. ap. Prisc. Subst. īnsīgnīta -ōrum, n modrice, otiski: Plin.

Opomba: Sinkop. impf. (večinoma iz metričnih razlogov) insignibat: V., Cl., insignibant: Stat., insignibar: Ap.

insolubiliser [-lübilize] verbe transitif napraviti neraztopno, netopljivo

insonoriser [-ze] verbe transitif zvočno izolirati, napraviti neprepustno za zvok

instrumenter [-te] verbe intransitif, musique instrumentirati, izvesti instrumentacijo, prirediti skladbo za več glasbil; juridique izstaviti, napraviti listino

interspace² [intəspéis] prehodni glagol
napraviti presledek, razmakniti; izpolniti prostor med vrsticami

intiepidire

A) v. tr. (pres. intiepidisco)

1. ohladiti, napraviti mlačno

2. pren. pomiriti, ublažiti, oslabiti

B) ➞ intiepidire, intiepidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ intiepidisco) postati mlačen; ohladiti, ohlajati se (tudi pren.)

intriguer [-ge] verbe transitif, verbe intransitif spletkariti, kovariti, intrigirati; napraviti radovednega, zbuditi radovednost (quelqu'un pri kom) osupiti, ne dati miru (quelqu'un komu), ne (hoteti) iti iz glave (quelqu'un komu)

je suis intrigué par son silence prolongé čudim se njegovemu dolgemu molku
sa conduite m'intrigue njegovo vedenje mi ne gre iz glave, me preseneča

inutiliser [-ze] verbe transitif napraviti neuporabno

inutilizar [z/c] neporabno napraviti, uničiti

inutilizar el sello žigosati znamko, kolek

in-veniō -īre -vēnī -ventum

1. Z zunanjim obj.: na kaj (do česa) priti, na koga (kaj) zade(va)ti, naleteti, kaj najti (nahajati), in sicer
a) slučajno: Pl., Ter., Iust., Suet., Amm., lintribus inventis sibi salutem reppererunt C., naves C., thesaurum H., Roscius consules Pompeiumque invenit C., suem sub ilicibus V., in agro populabundum hostem L.; pass.: Scipio mortuus in cubiculo inventus est L.
b) iskaje: vado per equites invento C., argenti venas Ci., quaerensque per arva piorum invenit Eurydicen O., argentum Pl., locum ubi esset N.; metaf. izvedeti, po(i)zvedeti, dognati, obresti, razkri(va)ti, zaslediti: coniurationem Ci.; z ACI: inveniebat ex captivis Sabinis flumen prope abesse C. je našel = izvedel; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid agat, non invenit O., non inveniebat, quo modo … Ci., neque certum inveniri poterat, ne … an … Ci.
c) occ. v knjigah zapisano najti (nahajati): de qua re nulla littera in veteribus libris invenitur Ci., apud plerosque auctores invenio (z ACI) L., quod quibusdam in annalibus invenio L.
č) med. in refl. znajti se, pri(haja)ti, navaditi se česa, izuriti se v čem, postati vešč, uveščiti se: Petr., Sen. ph., inveniebantur lacrimae tamen O. so se prikazovale; toda: dolor se invenit O. je odlegla (= popustila). —

2. S prolept. obj.
a) (slučajno) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, udobiti (= pridobiti): nomen, cognomen (ex aliquā re) Ci., ex quo illi gloria opesque inventae S., fraude culpam Ci., sine invidiā facillime laudem Ter., ibi maximam gloriam Iust., gloriam ex culpā S., infortunium Ter., labore inventa bona Ter., gratiam a dis Pl., salutem fugā Sil.; pesn.: fax nullos invenit ignes O. se ni vžgala.
b) (hote) najti, doseči (dosegati), napraviti (napravljati) si, narediti, priboriti (si): viam ferro T. pot si napraviti, mortem manu V., fata viam invenient V., per me inventa salus Ci.
c) occ. iznajti, umisliti (umišljati) si, izmisliti (izmišljati) si, izumiti (izumljati): tum laqueis captare feras et fallere visco inventum (est) V., artes Ci., V., auspicia Ci., verba nominaque invenēre H., ignotum tragicae genus invenisse Camenae dicitur Thespis H., fallaciam Ter., nihil acute inveniri potuit in eis causis, quod ille non viderit Ci.; z inf.: i. puero succumbere furtim Tib. —

3. S predik. določilom (o osebah) spozna(va)ti koga za … ; pass. tudi = (po)kazati se, izkazati se, zdeti se: quam si invenisset idoneum N., ipsis durior inventus est C., invenior Parthis mendacior H., Pamphilam inventam esse civem Ter. — Od tod subst. pt. pf. inventum -ī, n iznajdba = izum, izumitev, iznajdek, našestek: Ter., V., N., Iust., Q., inventum medicina meum est O., Zeno, cuius inventorum (= filozofska načela, ki jih je oblikoval) aemuli Stoici nominantur Ci.

inventorier [-tɔrje] verbe transitif inventarizirati, napraviti inventar, popisati imovino, napraviti inventuro; oceniti

inventorier les manuscrits d'une bibliothèque inventarizirati rokopise v knjižnici

inventory² [ínvəntri] prehodni glagol
inventarizirati, popisati imetje, napraviti inventuro

invoice² [ínvɔis] prehodni glagol
ekonomija fakturirati, dati v račun, napraviti fakturni seznam

as invoiced po fakturi

jam² [džæm] prehodni glagol
napraviti marmelado, namazati z marmelado