Franja

lomnost [ó] ženski spol (-i …) die Brechung, das Brechungsvermögen, die Brechkraft
napaka v lomnosti der Brechungsfehler

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

macroscōpico agg. (m pl. -ci)

1. makroskopski, makroskopičen; viden, očiten (s prostim očesom)

2. grob:
errore macroscopico groba napaka

madornale agg. velik, velikanski:
errore madornale velikanska napaka

mancus 3 (prim. skr. manā́k malo, stvnem. mangōn, mangolōn utrpe(va)ti, pogrešati, nem. mangeln manjkati, nem. Mangel pomanjkanje, napaka, hiba)

1. pokvečen, izmaličen, iznakažen, krn, okrnjen, nerazvit, zakrnel, pohabljen: Icti., senex arthriticus ac podagrosus est, quod mancus miserque, exilis, ramice magno Luc. fr., ad mandata claudus, caecus, mutus, mancus, debilis Pl., irata Pallade mancus erit O., confecit bellum inermis ac mancus et illa manu trunca reges duos vicit Sen. ph., atque ideo nulli comes exeo tamquam mancus et extincta corpus non utile dextra Iuv., mancus et omnibus membris captus ac debilis Ci.; subst. pl.: mancorum ac debilium dux L. pohabljencev in hromcev.

2. metaf.
a) onemogel, nemočen, šibek, slab: in quem manca ruit semper fortuna H., dixi (sc. me) talibus officiis prope mancum H.
b) pomanjkljiv, nepopoln: virtus, cognitio rerum naturae Ci., manca praetura consule Milone Ci. — Acc. n. nam. adv.: error mancum claudicat Prud. nakazno.

manico m (pl. -ci, -chi)

1. ročaj, držaj:
benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

2. vrat (zvona)

3. glasba vrat (pri godalih)

4. aero krmilna palica

marchiano agg. (madornale) pren. velikanski, gromozanski:
errore marchiano huda napaka

material¹ [mətíəriəl] pridevnik (materially prislov)
materialen, snoven, gmoten; stvaren, telesen, fizičen; važen, bistven (to za)

pravno material evidence glavno dokazno gradivo
pravno material witness glavna priča
slovnica material noun snovno ime
tehnično material fatigue utrujenost materiala
material defect napaka v materialu
material science prirodoslovje
ekonomija material goods materialne dobrine

material moški spol (-a …) das Material, (snov) der Stoff, der Werkstoff; za hlajenje, vsipavanje, pri kuhanju ipd.: das Gut (cepljivi Spaltmaterial, figurativno človeški Menschenmaterial, pravo dokazni Beweismaterial, tehnika drobni Kleinmaterial, biologija genetski Genmaterial, gradbeni Baumaterial, Baustoff, grobi Grobstoff, informacijski Informationsmaterial, izolacijski Dämmstoff, Isoliermaterial, Isolierstoff, za formiranje Formstoff, za pouk Unterrichtsmaterial, naravni Naturwerkstoff, odpadni Altstoff, Altmaterial, ovojni Packmaterial, pisarniški Schreibwaren množina, das Büromaterial, poskusni Experimentiermaterial, propagandni Propagandamaterial, pravo razbremenilni Entlastungsmaterial, reklamni Werbematerial, sanitetni Sanitätsmaterial, slikovni Bildmaterial, vzrejni Zuchtmaterial); das -gut (izkopani Baggergut, za hlajenje Kühlgut, za kuhanje Kochgut, za posipanje Streugut, za polnjenje Füllgut, za rezanje Schneidgut, za sušenje Trockengut, za šivanje Nähgut, sipki Schüttgut, vojaški Heeresgut)
… materiala Material-
(bilanca das Materialverhältnis, lastnost die Materialeigenschaft, pomanjkanje der Materialmangel, poraba der Materialverbrauch, Materialaufwand, prihranek die Materialeinsparung, raziskava die Werkstoffprüfung, Materialprüfung, utrujenost die Materialermüdung, zbiranje die Materialsammlung, Stoffsammlung, odpadnega die Altmaterialerfassung)
skladišče za material das Materiallager
nauk o materialih die Werkstoffkunde
napaka v materialu der Materialfehler, Werkstoffehler
ustrezen materialu materialgerecht

materiál material, substance

dobavitelj materiála supplier of material
napaka v materiálu material defect
utrujenost materiála material fatigue

mendāx -ācis (beseda naj bi izhajala iz mendum napaka, pomanjkljivost, hiba in njen prvotni pomen naj bi bil „napačen“, „pomanjkljiv“, „hiben“; pozneje se je pomen spremenil po vplivu glag. mentīrī)

1. lažniv (naspr. verus): homo Ci. = subst. mendāx -ācis m: Ci. lažnivec, lažnik, ventosus et mendax Sen. ph., lyra H. hinavska pesem, Parthis mendacior H. večji lažnivec, tum ego ero mendacissimus Pl. največji lažnivec; z gen.: si huius rei me mendacem esse inveneris Pl.; z dat. personae in pro z abl.: saepe fui mendax pro te mihi O.; s praep.: me adversum Pl., in parentem H., in tenui farragine Pers.

2. metaf. lažniv =
a) lažen, zlagan, varljiv, varav, mamljiv: Sen. rh., Cl., visa Ci., forma O. slepilo, speculum O., somnus Tib., fundus H. ki veliko obeta, a malo rodi.
b) lažen, izmišljen, hlinjen, napačen, neutemeljen, neupravičen, neosnovan: fama Pr., damnum O., infamia H.
c) nepravi, posnet, ponarejen: os Tib., pennae O. — Adv. mendāciter lažnivo: Aug., Eccl.

meriln|i (-a, -o) [Meß] Mess- (boben die [Meßtrommel] Messtrommel, element das [Meßelement] Messelement, instrument das [Meßinstrument] Messinstrument, kabel das [Meßkabel] Messkabel, kozarec das [Meßglas] Messglas, der [Meßbecher] Messbecher, krak der Messschenkel, locen der [Meßbügel] Messbügel, mostič die [Meßbrücke] Messbrücke, postopek das [Meßverfahren] Messverfahren, der [Meßprozeß] Messprozess, trak die [Meßleine] Messleine, das [Meßband] Messband, upor der [Meßwiderstand] Messwiderstand, cilinder der [Meßzylinder] Messzylinder, buča der [Meßkolben] Messkolben, celica die [Meßzelle] Messzelle, die [Meßkammer] Messkammer, letev die [Meßlatte] Messlatte, miza das [Meßpult] Messpult, napaka der [Meßfehler] Messfehler, pipeta [Meßpipette] Messpipette, posoda der [Meßbehälter] Messbehälter, priprava das [Meßwerkzeug] Messwerkzeug, sonda der [Meßkopf] Messkopf, die [Meßsonde] Messsonde, točka der [Meßpunkt] Messpunkt, ura die [Meßuhr] Messuhr, značka die [Meßmarke] Messmarke, mesto die [Meßstelle] Messstelle, der [Meßplatz] Messplatz, vod die Messleitung, tipalo der Messfühler, die Messdose, vreteno die [Meßspindel] Messspindel)

mēro agg.

1. knjižno čist, nemešan

2. pren. čist, navaden:
mera svista nenamerna napaka
per mero caso povsem slučajno
per mera curiosità iz gole radovednosti

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mūraena (mūrēna) -ae, f (gr. μύραινα)

1. murena, gruj, morska riba, zelo priljubljena jed: Pl., Luc. fr., Varr., Ci., O., H., Petr., Vitr., Pers., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Macr., Lamp.

2. metaf.
a) „murena“, „gruj“, črna žila v obliki murene kot napaka v lesu: Plin.
b) nekakšna ovratna verižica, ogrlica, grivna: Isid. — Kot nom. propr. Mūraena (Mūrēna) -ae, m Muréna, ime rim. rodbine iz Licinijevega rodu (gl. Licinius). Od tod Mūrēniānus 3 Murénin, murénski, murenijánski; subst. Mūrēniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Mureno (Pro L. Murena oratio): M.

naglic|a ženski spol (-e …) die Eile; (hitenje) die Hast, die Hetze; (nujnost) die Eiligkeit
napaka zaradi naglice der Flüchtigkeitsfehler
v naglici hastig, schnell, in aller Eile
v naglici prebrati überfliegen
v naglici napisati aufs Papier werfen
z vso naglico in aller Eile, schleunigst

nakljúčen (-čna -o) adj. (slučajen) casuale; incidentale; occasionale; fortuito:
vsaka podobnost z resničnimi dogodki je samo naključna qualsiasi somiglianza con fatti reali è puramente casuale
fiz. naključna napaka errore casuale
jur. naključna škoda danno casuale

napákica (-e) f dem. od napaka difettuccio

navigacijsk|i (-a, -o) Navigations- (instrument das Navigationsinstrument, kabina der Navigationsraum, karta die Navigationskarte, napaka der Navigationsfehler)
navigacijski znak das Seezeichen
navigacijske luči množina die Befeuerung, die Lichterführung