Franja

zádaj detrás, atrás

od zadaj desde detrás, por atrás
napasti od zadaj atacar por la espalda, atacar alevosamente
od zadaj začeti comenzar por el final
priključiti se zadaj ponerse a la cola

zakadi|ti se (-m se) (napasti) herfallen über, losgehen auf; (hitro teči, voziti) losflitzen, losspringen

zased|a [é] ženski spol (-e …) der Hinterhalt; (preža) lovstvo die Lauer (tudi figurativno), die Lauerstellung
iz zasede (zahrbtno) hinterrücks, rücklings
napasti iz zasede (jemandem) auflauern
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen, koga (jemandem) auflauern
postaviti zasedo sich in den Hinterhalt legen, sich auf die Lauer legen

zaséda ambush; vojska ambuscade; (preža) wait

biti v zasédi to ambush, to lie in ambush (ali in wait)
čakati v zasédi to lie in wait
napasti iz zaséde to waylay, to attack from an ambush, to ambuscade, to ambush
pasti v zasédo to fall into an ambush, to be waylaid
pripraviti zasédo to lay (ali to make) an ambush
postaviti zasédo to lay an ambush, to lie in wait (komu for someone), (prežati) to waylay
postavljač zaséd waylayer

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

ἀν-επιχείρητος 2 (ἐπι-χειρέω) kogar se ne more napasti, nenapaden.

ἐπι-μολεῖν (aor. od ἐπι-βλώσκω) poet. zraven priti, napasti, zadeti τινά.

εὐ-επίθετος 2 (ἐπι-τίθεσθαι) kogar je mogoče zgrabiti, napasti, ki se lahko napade.

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

атака f napad, naskok;
штыковая а. napad na nož;
броситься в атаку napasti, naskočiti

заскакивать, заскочить skakati kam, skočiti kam; zaskakovati se, zaskočiti se; (gov.) skočiti kam mimogrede; (gov.) steči naprej;
з. в тыл napasti sovražnika od zadaj;
у него заскочило. (pren.) kolešček ima preveč

накидываться накинуться
на кого planiti na koga; napadati, napasti

нападать, напасть¹
(на кого) napadati, napasti koga; vreči se; (pren.) prevze(ma)ti;
н. на счастливую мысль priti na srečno misel;
лень на меня нападает lenoba se me loteva;
н. на след priti na sled

пропечатывать, пропечатать
кого napadati, napasti koga v tisku