Franja

voluntās -ātis, f (velle)

1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.

2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.

3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.

4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.

5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.

6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.

7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q.

vorbeireden an einer Sache: ne zadeti, zgrešiti (jedro); aneinander vorbeireden govoriti drug mimo drugega

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vrst|a³ ženski spol (-e …) sedežev, moštva v formaciji ipd.: die Reihe; sedežev: die Sitzreihe
v vrstah korakati: in Reih und Glied
(enojnih sedežev Einzelsitzreihe, prečna Querreihe, stranska Nebenreihe, dreves Baumreihe, gumbov Knopfreihe, knjig Bücherreihe, petelj, zank Maschenreihe, sedežev Stuhlreihe, voz Wagenreihe, zob Zahnreihe)
strelska vrsta die Schützenlinie, die Schützenkette
vrsta oken gradbeništvo, arhitektura die Fensterreihe, das Fensterband
v dveh/ treh … vrstah zweireihig/dreireihig …
na vrste/po vrstah reihenweise
razmik med vrstami der Reihenabstand
mimo vrste außer der Reihe
sejanje v vrste agronomija in vrtnarstvo die Drillsaat, Reihensaat
skleniti vrsto/vrste aufrücken
sklenjene vrste pri korakanju, pohodu: der [Schulterschluß] Schulterschluss
strniti vrste zusammenrücken
po vrsti der Reihe nach, reihenweise, nacheinander, hintereinander
v prvi vrsti in der ersten Reihe, figurativno in erster Linie
postaviti v vrsto aufreihen (se sich), in eine Reihe stellen (se sich)

wide² [wáid] prislov
široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

wide apart daleč narazen
wide open na stežaj odprt
far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
the blow went wide udarec je šel mimo
to go wide zgrešiti cilj
the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor

without¹ [wiðáut] predlog
brez; zunaj, izven, pred, z druge strani

without doors zunaj hiše, pred vratmi
without doubt brez dvoma, nedvomno
without change železnica brez prestopanja
without number brezštevilen
times without number neštetokrat
without end brez konca, brezkončen
without fail zanesljivo, sigurno
things without us stvari zunaj nas
he met me without the gate dočakal me je pred glavnimi vrati
to do (to be, to go) without shajati (biti) brez, lahko pogrešati
without his seeing me ne da bi me on videl
it goes without saying to se samo po sebi razume, tega ni treba (niti) reči
he passed me without taking off his hat šel je mimo mene, ne da bi se odkril

zakon¹ moški spol (zakóna …)

1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)

2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)

3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zdrv|eti [é] (-im) drveti sausen, flitzen, jagen, schießen, samo z vozilom: rasen, brausen (skozi durchsausen, durchjagen, durchrasen, proč lossausen, losrasen, dol herunterrasen, hinunterrasen, gor hinaufjagen, hinaufrasen, hinaufjagen, mimo vorbeischießen, vorbeisausen, vorbeirasen, durchrasen, v hineinschießen, hineinjagen, ven hinausjagen, h komu / k čemu zuschießen auf …)

zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

1. volar via

2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

3. volare, sfrecciare; saltare:
žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
zleteti v zrak saltare in aria

4. cadere; piombare, scivolare:
zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame

ἀντι-παράγω peljem vojsko proti sovražniku, korakam nasproti ob sovražni vojski, poleg, mimo sovražne vojske.

ἀντιπαραγωγή, ἡ odhod nasproti sovražniku, pohod mimo sovražnika.

ἀντι-παραθέω tečem nasproti komu, tečem (bežim) mimo ospredja vojske, ki stoji nasproti sovražniku, prehitim, zajamem (sovražnika).

ἀντι-παρεξάγω 1. trans. odpeljem vojsko (ob čem, mimo česa) proti komu. 2. intr. odrinem, vzdignem se z vojsko proti komu.

ἀντι-παρέρχομαι d. m. grem mimo, preidem mimo NT.

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

δια-πέτομαι [aor. διεπτόμην in διεπτάμην] 1. letim skozi ali mimo, preletim, odletim. 2. razletim se, minem (o duši).

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐκ-μηρύομαι med. razvijam se, hodim v redu mimo koga, defiliram.