Franja

prizanášati (-am) | prizanêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. perdonare:
mati rada prizanaša la madre perdona volentieri

2. risparmiare, essere indulgente, compatire:
prizanesi mi s hvalo risparmiami gli elogi
treba je prizanesti, saj so mladi in neizkušeni bisogna compatirli: sono giovani e inesperti

prudence [prüdɑ̃s] féminin previdnost; preudarnost, razsodnost, razumnost, pamet

par prudence, par mesure de prudence iz previdnosti
avoir de la prudence biti previden
avoir la prudence du serpent biti zelo prebrisan
manquer de prudence biti nepreviden
prudence est mère de sûreté previdnost je mati varnosti

Psamathē -ēs, f Psámata

1. hči argivskega kralja Krotopa: pater Psamathes O.

2. morska nimfa, Fokova mati: O.

3. studenec blizu Psamatunta v Lakoniji: Plin., Val. Fl.

queen¹ [kwi:n] samostalnik
kraljica, vladarica (tudi figurativno)
kraljica (šah), dama (karta)
zoologija matica (pri čebelah)

queen consort kraljeva žena
queen dowager kraljica vdova
queen mother kraljica mati
queen of the Adriatic Benetke
queen of hearts lepotica
Queen Anne is dead! to je že stara stvar
in the reign of queen Dick nikoli
Queen's English pravilna, čista angleščina
britanska angleščina queen's weather sončen dan

rájni, rájna difunto, -a; finado

moja rajna mati mi difunta madre

rájni décédé, défunt, trépassé

moja rajna mati feu ma mère, ma feue mère, ma mère défunte, ma défunte mère

razdájati (-am) | razdáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. distribuire; spartire, elargire

2. (podarjati, podariti) donare, regalare, dispensare

B) razdájati se (-am se) | razdáti se (-dám se) imperf., perf. refl. prodigarsi; esaurirsi; sacrificarsi:
mati se razdaja družini la madre si prodiga per la famiglia
razdajati se za plemenite cilje prodigarsi per fini nobili

Rēa² -ae, f (tudi Rhēa) Réa, staroitalsko žensko ime; poseb.

1. Rea Silvia Rea Silvija, Numitorjeva hči, vestalka v Albi, z Marsom mati Romula in Rema: L., Aur., Eutr., Prud.

2. po njej imenovana izmišljena vestalka: V.

regina

A) f

1. kraljica, kraljeva žena:
erba della regina tobak
regina madre kraljica mati

2. kraljica, vladarica:
la regina d'Inghilterra angleška kraljica

3. pren. kraljica:
la regina della danza kraljica plesa
la regina della festa kraljica večera

4.
la regina dei fiori kraljica cvetlic, vrtnica
la regina del mare kraljica morja, Benetke

5. zool. matica

6. šah (donna) dama

7. igre (dama) dama

B) agg.
ape regina zool. matica
cannella regina bot. cimetovec, cimetovo drevo (Cinnamonum zeylanicum)

reine [rɛn] féminin kraljica; dama (pri šahu); (vieilli)

la petite reine bicikel
paîn masculin à la reine vrsta mlečnega peciva (žemljice)
(religion) la Reine du ciel Devica Marija
reine des abeilles matica pri čebelah
reine de beauté, du bal lepotna, plesna kraljica
reine des bois (botanique) dišeča perla
reine-mère kraljica mati, figuré, familier tašča, družinska mati
pas un mot à la reine-mère! tudi besede ne tašči (o tem)!
avoir un port de reine imeti držo, hojo kot kraljica

réven (-vna -o)

A) adj.

1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case

2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero

3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente

4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio

5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi

reverentia -ae, f (reverērī)

1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.

Rhea² -ae, f (Ῥέα) Ré(j)a, hči Urana in Gaje, soproga Kronosa, Zevsova mati: Aus.; poistovetena z azijsko Kibelo: O.

róden (-dna -o) adj.

1. (domač, rojsten) natale, nativo:
rodni kraj villaggio nativo
rodna gruda paese natio, patria

2. vero:
skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

rodn|i [ó] (-a, -o) sin, hči: leiblich
rodna mati die leibliche Mutter

ropotáti (-ám) imperf.

1. strepitare, rumoreggiare, rintronare, schiamazzare; trafficare; sferragliare:
stroji ropotajo le macchine strepitano
mati ropota po kuhinji la madre traffica in cucina
vlak ropota skozi predor il treno sferraglia attraverso il tunnel

2. pejor. gridare, sbraitare:
ropotati zoper davke sbraitare per via delle tasse
nehaj že ropotati o tem e finisci di assordarmi le orecchie con questa storia

rožnovênski (-a -o) adj. rel. del rosario:
rožnovenska bratovščina Confraternita del S. Rosario
rožnovenska Mati božja Madonna del Rosario
rožnovenska nedelja Madonna del S. Rosario

sa [sa] pronom, féminin njegova, njena; svoja

Pierre et sa femme Peter in njegova žena
Marie et sa mère Marija in njena mati
il aime, elle aime son cousin, sa cousine on, ona ima rad(a) svojega bratranca, svojo sestrično

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.