Franja

Zadetki iskanja

  • trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

    trúda poln painful, troublesome
    s trúdom with an effort
    brez trúda without trouble, easily, effortlessly
    z velikim trúdom with great difficulty
    z lahkim trúdom easily
    izgubljen trúd a waste of effort
    trúd brez haska wasted effort
    ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
    ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
    hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
    z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
    po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
    ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
    veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
    dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
    nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
    povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
    prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
    ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
    naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
    biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
    tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
    ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer
  • trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
    zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
    ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
    brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna
  • tvori|ti [ó] (-m) bilden (se sich); (izoblikovati) ausbilden, herausbilden; (producirati) erzeugen; problem ipd.: ➞ → biti, ausmachen, darstellen
    tvoriti prehod einen Übergang darstellen, überführen, überleiten zu
    tvoriti meandre mäandrieren
    tvoriti razsevke metastasieren
    ki tvori … -bildend
    (pline gasbildend, roje schwarmbildend, trose [sporenbildend] Sporen bildend)
    ki tvori malo/veliko … -arm/reich
    (žlindre schlackenarm/schlackenreich)
    korala, ki tvori koralne grebene der Riffbildner
  • ubrísan (-a -o) adj. pog. pren. tocco, strambo, matto, mattoide:
    režati se kot ubrisan ridere come un matto
    biti malo ubrisan essere un pò tocco
  • uiti v hlače frazem
    1. olepševalno (polulati se; pokakati se) ▸ a nadrágjába csinál
    Potipal je pod zadnjico in z gnusom opazil, da mu je ušlo v hlače. ▸ Megtapogatta a fenekét, és undorral vette észre, hogy a nadrágjába csinált.
    Tako so se režali, da jim je najbrž ušlo v hlače. ▸ Úgy röhögtek, hogy majdnem a nadrágjukba csináltak.
    Malo je manjkalo, da bi mi od strahu ušlo v hlače. ▸ Nem hiányzott sok, hogy a nadrágomba csináljak.

    2. (polomiti ga; narediti napako) ▸ elszar
    Okoljevarstveni vidik jim je v celoti ušel v hlače. ▸ A környezetvédelmi szempontot teljesen elszarták.
    Moštvu namreč v najpomembnejših trenutkih pogosto uide v hlače. ▸ A csapat a legfontosabb pillanatokban gyakran elszarja.
  • ukvárjati se to occupy oneself (z with), to be occupied (z with); to be engaged (z in, on); to employ oneself, to be employed (in doing something); to be busy (in, at, with); to work (at); to go in for, to take up, to study; to take an interest (in); to be involved (in); to be concerned (z with)

    ne ukvarja se kaj prida s svojimi otroki he takes little interest in his children
    ukvárjati se malo z glasbo to be quite interested in music
    ne ukvarjam se s politiko I do not concern myself with politics, pogovorno I don't get involved in politics
    on se ukvarja s preveč stvarmi (figurativno) he has too many irons in the fire
    s tem problemom sem se mnogo ukvarjal I have given a lot of thought to this question
    ukvárjati se s problemi kriminala to take an interest in criminological problems
    on se ukvarja izključno samó z nemščino he is fully occupied with his German
    s takimi posli se ne ukvarjam I do not concern myself with such matters
  • úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

    goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
    prazno úpanje vain hope
    zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
    brez úpanja hopeless, past (all) hope
    poln úpanja full of hope, hopeful
    niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
    Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
    žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
    úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
    zanj ni več úpanja he is past hope
    nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
    on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
    dajati komu úpanje to hold out hope to someone
    dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
    gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
    imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
    imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
    nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
    imeti úpanje to stand a chance
    nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
    opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
    oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
    preseči úpanja to exceed hopes
    prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
    razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
    moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
    upati brez úpanja zmage to hope against hope
    vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
    komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
    vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
    zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
    zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
    zbujati prazno úpanje to raise false hopes
    živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
    malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left
  • uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

    brez uspèha without success
    z uspèhom with success
    kronan z uspèhom successful; crowned with success
    beležiti uspèh to score a success
    čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
    doseči uspèh to achieve success
    vojaški uspèhi military successes
    pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
    imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
    imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
    izkazati se kot uspèh to turn out a success
    imeti malo uspèha to meet with little success
    imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
    gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
    film je imel velik uspèh the film was a great success
    želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
    skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
    uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success
  • ustreza|ti [é] (-m)

    1. zahtevam, pričakovanju, predpisu: entsprechen, genügen; -gemäß sein
    ne ustrezati -widrig sein
    (naročilu auftragsgemäß, auftragswidrig, normi normgemäß, normwidrig)
    v vsem/zelo malo ustrezati pričakovanjem nichts/sehr zu wünschen [übriglassen] übrig lassen

    2. komu: (jemandem) zusagen, konvenieren
    ne ustrezati (jemandem) nicht in den Kram passen

    3. (biti točen) zutreffen
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vcepiti glagol
    1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, olt
    vcepiti strah ▸ félelmet beleolt
    vcepiti vrednote ▸ értékeket beleolt
    vcepiti mladim ▸ fiatalokba beleolt
    vcepiti v glavo ▸ beleültet
    vcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleolt
    vcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt bele
    vcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt bele
    Malo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
    Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

    2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
    Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva.kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
    Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

    3. (vtisniti) ▸ beültet
    Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično.kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
    Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil.kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

    4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
    Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.
  • vedeti [é] (vem)

    1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
    bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

    2.
    vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
    zdravilo, sredstvo: kennen

    3.
    vedeti, da je/so … :
    vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

    4.
    dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

    5.
    bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

    6.
    kaj pa vem! was weiß ich!
    ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
    ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
    saj veš kako! denkste!
    veš kaj! weißt du was!
    veš da!/veste da! freilich!
    |
    kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
    kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
    ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
    ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
    vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
    vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
    nikoli se ne ve man kann nie wissen
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • velik|o2 srednji spol (-ega) das Große
    v velikem im Großen, im großen Maßstab
    veliko in malo groß und klein
    sklepati od malega na veliko vom Kleinen auf das Große schließen
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni wer das Kleine nicht ehrt, ist das Große nicht wert
  • veljáti valoir, être valable, avoir de la valeur ; (stati) coûter ; (zakon) être en vigueur

    veljati za passer pour, s'appliquer à, s'adresser à, concerner quelqu'un
    to velja tebi cela s'adresse à toi (ali te regarde, te concerne)
    ta listek (vozovnica) velja en mesec ce billet est valable un mois
    veljati malo (veliko) valoir peu (beaucoup), avoir peu (beaucoup) de valeur
    njegova beseda veliko velja sa parole fait autorité (ali a de la valeur, a du poids)
    to ne velja! (pri igri) cela ne compte pas!, ce n'est pas de jeu!
    naj velja, kar hoče coûte que coûte, à tout prix, (starinsko) vaille que vaille
    začeti veljati (o zakonu) entrer en vigueur
    velja! d'accord!, c'est convenu!, j'y consens!
  • véndar pero; empero

    vendarle no obstante
    sedi vendar! ¡pero siéntate!
    napravite to vendar! ¡hágalo, pues!
    počakaj vendar malo! ¡pero espera un poco!
    tega vendar ne misliš resno? no lo dirás en serio, ¿verdad?
    ko bi vendar prišel! ¡ojalá viniese!, ¡si viniera!
  • verjéten creíble; digno de fe, digno de crédito; probable; plausible

    to je malo verjetno! ¡no es probable!
    verjeten (je), da pride es probable que venga
  • verjetno [é] wahrscheinlich, voraussichtlich, vermutlich
    komaj/malo verjetno kaum zu glauben, kaum gläublich
    verjetno izkazati (jemandem etwas) glaubhaft machen
    verjetno izkazovanje die Glaubhaftmachung
  • verjétno prislov probably, likely, presumably

    prav verjétno in all probability
    zelo verjétno, najbolj verjétno most likely, very likely, as likely as not
    komaj verjétno most unlikely, hardly likely
    več kot verjétno more than likely
    ni verjétno, da... it's unlikely that...
    ne zdi se verjétno it seems unlikely
    to je bolj verjétno that's more likely
    zelo verjétno je, da bo deževalo the probability is that it will rain, pogovorno it's probably going to rain
    verjétno bo doživel uspeh he will probably succeed
    verjétno bom pozabil I may forget, I'm apt to forget
    verjétno pojdem I may go
    malo verjétno je, da bo prišel he is unlikely to come, pogovorno it's unlikely he'll come
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn