Franja

lév zoologija lion moški spol (tudi figurativno) , (astronomija) Lion moški spol

krilati lev griffon moški spol
morski lev lion marin (ali de mer), otarie ženski spol
boriti se kakor lev se battre comme un lion
krotilec levov dompteur moški spol de lions
lov na leve chasse ženski spol aux lions

lèv zoologija lion

britanski lèv (= Britanci) the British Lion
morski lèv sea lion
krotilec, dreser lèvov lion tamer
lovec na lève lion hunter
lov na lève lion hunting
salonski lèv (figurativno, ženski idol) ladies' man, pl men; lady-killer; arhaično squire of dames, carpet knight; (plačan) gigolo; humoristično lounge lizard
dražiti britanskega lèva (figurativno) to twist the (British) Lion's tail

lèv¹ león m

krilati lev grifo m
morski lev león marino
levu podoben leonino
kletka za leve leonera f
krotilec levov domador m de leones
lov na leva caza f del león
lovec na leve cazador m de leones

licēnza f

1. dovoljenje

2. voj. dopust:
andare in licenza dobiti dopust
licenza premio nagradni dopust

3. licenca:
licenza di caccia, di pesca šport dovoljenje za lov, za ribolov
licenza di porto d'armi orožni list
licenza di circolazione prometno dovoljenje

4. šol. spričevalo, diploma:
licenza elementare spričevalo o končani osnovni šoli
licenza liceale maturitetno spričevalo

5. slovo

6. odpust, odpustitev

7.
licenza poetica pesniška svoboda

8. ekst. razbrzdanost, razuzdanost

liebre ženski spol zajec; bojazljivec

(asado de) liebre zajčja pečenka
coger una liebre na obraz pasti
levantar la liebre (fig) prah dvigniti
donde menos se piensa, salta la liebre nepričakovane stvari se često dogajajo
caza de liebres lov na zajce

lion [ljɔ̃] masculin lev; figuré junak; slavna oseba

c'est un lion to je pogumen človek
chasse féminin aux lions lov na leve
part féminin du lion (figuré) levji delež, največji kos
lion marin, de mer morski lev
lion du Pérou, d'Amérique puma, kuguar, srebrni lev

lisic|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Fuchs (bengalska Bengalen-Fuchs, bleda [Blaß] Blass-Fuchs, peščena Sand-Fuchs, prerijska Kit-Fuchs, puščavska Wüsten-Fuchs, navadna/rdeča Rot-Fuchs, siva Cana-Fuchs, srebrna Silber-Fuchs, srebrnohrbta Silberrücken-Fuchs)
arktična lisica (pesec) Polarfuchs, Eisfuchs (modra Blaufuchs, bela Weißfuchs)
azarska lisica Azarafuchs
falklandska lisica Falklandfuchs
Magellanova lisica Magellanfuchs
uhata lisica Löffelfuchs
siva lisica Urocyon: Graufuchs
šakalja lisica Schakalfuchs
leteča lisica prhutar: Flugfuchs
morska lisica der Fuchshai, der Seefuchs, družina: der Drescherhai
figurativno Lisica Zvitorepka Reineke Fuchs
zvit kot lisica fuchsschlau
podoben lisici fuchsartig
lovstvo lov na lisico die Fuchsjagd

lisíca zoologija fox, (samica) vixen, she-fox, bitch

lov na lisíce foxhunting

lisíca (-e) f

1. zool. volpe (Vulpes):
lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
lov na lisico caccia alla volpe
zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
lisica zvitorepka comare volpe
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
polarna (severna)
lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

2. volpe (pelliccia)

3. pren. volpe, volpaccia

4. pl. lisice manette

5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio

lisíca zool zorra f ; raposa f

polarna (srebrna) lisica zorra azul (argentada)
lov na lisice caza f del zorro

lobster [lɔ́bstə] samostalnik
zoologija jastog
arhaično, sleng angleški vojak (v rdeči uniformi)

lobster-pot priprava za lov na jastoge
red as a lobster rdeč ko kuhan rak
lobster thermidor jastogova jed z gobami in smetanovo omako

losos [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Lachs, der Salm (atlantski Atlantischer Lachs, črni Schwarzlachs, srebrni Silberlachs)
pacifiški losos der Blaurücken
red: der Lachsfisch
morski losos (saj) der Köhler, der Seelachs
lov na losose der Lachsfang
steza za losose gradbeništvo, arhitektura die Lachsleiter, die Lachstreppe
podoben lososu lachsartig

lósos (riba) salmon

umetna muha za lov lósosov salmon fly

lósos (riba) salmón m

lov na losose pesca f del salmón

lucrum -ī, n (iz *lu-tlom, indoev. kor. lā(H)u- ujeti, zapleniti; prim. skr. lótam, lótram plen, gr. ἀπο-λαύω pridobivam, uživam, ληΐς in λεία, jon. ληΐη, dor. λᾱία [iz *λαƑία] plen, sl. lov, sl. loviti = hr. lòviti, got. laun = stvnem. lōn = nem. Lohn)

1. dobiček, korist, prid (naspr. damnum): lucri causā Ci., emendi aut vendendi quaestus et lucrum Ci., lucrum facere Pl., Ci., Ph. dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, (pri)dobi(va)ti, lucra facere ex vectigalibus Ci., revocare ad lucrum praedamque Ci. v prid obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, lucro esse alicui Pl., Antonius ap. Ci. ali in lucro esse Ter., O. v prid biti, ponere in lucris Ci. ep. = lucro apponere H. = putare (deputare) esse in lucro Ter. za dobiček (v prid) šteti, lucrī facio (kot sklop lucrīfacio, v pass. lucrīfīo), pogosto z acc. vsote = dobiček oz. korist imeti, dobiti: me esse hos trecentos Philippos facturum lucri Pl., ostendo lucrifieri tritici modios centum Ci., omnem illam ex aerario pecuniam lucri factam videtis Ci., lucrifacere pallium Petr.; abs.: lucrifecit (Bassus) Mart., lucrifit Dig.; pren. lucri facere aliquid obresti ali dobiček imeti, obresti uži(va)ti od česa: hoc nomen Varr. pred drugimi, tj. sam dobiti, quae ille universa naturali quodam bono fecit lucri H. to vse pa je šlo njemu v prid, maleficium Auct. b. Hisp. ali iniuriam Plin. nekaznovano storiti (delati), notam censoriam Val. Max. za dobiček šteti = izogniti se, uiti mu; lucri pri glag. dare, addere, ducere, conferre, auferre, numerare = za (kot, v) dobiček: iubes HS XXX lucri (dobička) dari Ci., de lucro vivere Ci. ep., L. od (po) milosti drugih ljudi živeti (v srečo si lahko kdo šteje, da še živi), prim.: id iam de lucro est, quod vivis Pl. to je še sreča, da živiš, assentatores ad lucrum iubet ire poeta H. k slastni pojedini.

2. meton.
a) bogastvo (pridobljeno z dobičkom): Ph. (5, 4, 8) contrane lucrum nil valere candidum pauperis ingenium H., omne lucrum tenebris alta premebat humus O.
b) dobičkaželjnost, dobičkolovstvo, dobičkarstvo, koristoljubje, koristolovje, lakomnost, oderuštvo: concidit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H., cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque … H., cum tu inter contagia lucri nil parvum sapias H., pro lucri pallida tabes! Lucan.

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

máska máscara f (tudi oseba)

pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
posmrtna maska mascarilla f
sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
nadeti si masko ponerse la careta
ples v maskah baile m de máscaras
protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
maska za obraz (kozmetika) máscara f
sprevod mask desfile m de máscaras

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

médved zoologija bear, he-bear

Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
Mali Medved Ursa Minor, the Little Bear, ZDA the Little Dipper
rjavi médved brown bear
beli, severni, polarni médved polar bear
sivi médved grizzly bear
médved, medvedek (igrača) teddy bear
jamski médved (prehistoric) cave bear
iti na lov na médvede to go bear-hunting
plesati kot médved to dance like a bear
ne prodajaj médvedove kože, dokler nisi médveda ujel sell not the bear's skin before you have caught the bear, don't count your chickens before they are hatched