Franja

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fortis -e, adv. fortiter (stlat. foretus in narečno horctus; prim. osk. fortis = lat. fortius; menda sodi sem tudi gr. τρέφω strdim, τρέφεσθαι strditi se)

1. jak, močan, krepak, trden, strumen, čil, čvrst: arator Ci., agricola H., coloni V.; z abl.: manu fortis Ci., N., V., O., L. s krepko roko = osebno hraber, cursu fortis O., fortiter venari N. čvrst (čil) lovec biti; o telesnih delih, o telesu: humeri V., pectora O., caput Plin., fortissima corpora Q.; o živalih: equus Enn., Lucr., V., O. konj dirkač, tauri V., animalia, armenta O., fortes ad opera boves Col.; o neosebnih subj.: herbae O. močno učinkujoče, venti O., male fortes undae O. = slabeči, frumenta Plin., hunc adstringite ad columnam fortiter Pl., non fortiter haeret asello O. ne trdno, fortius curari Ci. z močnejšimi zdravili, fortius loris uti O. krepkeje jih nategniti, fortius arserunt agitati ignes O. ogenj je močneje vzplamenel, sublatis fortius manibus Petr.; occ. trden = trpežen: ulmi V., (arbusta) fortia surgunt V., arbor fortīs ramos pandens V., fortissima ligna C., fortia vincula Sen. tr.; meton. krepak = redilen, tečen: f. cibus Lact., fortiora legumina in cibo Plin.

2.
a) hraber, pogumen, srčen, drzen, smel, neustrašen, odločen, trdne volje: f. familia Pl., vir Ter., homo fortis ac strenuus Ci., L., vir fortis atque strenuus S., imperator in proeliis strenuus et fortis Q., fortes et animosos … servare cupimus Ci., Serv., Cu., fortissimi viri, victoria Ci., fortissimis militibus spes ostendatur praemiorum Ci., horum omnium fortissimi sunt Belgae C., f. Etruria, f. Mycenae V., liberta … fortissima Tyndaridarum H., fortissimus heros O., fortiter bellum gessit Ci., quid in re militari fortiter feceris Ci., fortiter resistere C., fortiter res absumere H.; o živalih: a fortibus abstinet apris O. Pogosto subst. m: fortis! (iron.) Ter. o (ti) junak! kako junaštvo! mortem fortes libenter oppetunt Ci., ille dedit leto fortes, vos pellite molles O.; iron.: eventus, fortissime, quis fuit? O.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Enn., Ci. ali elipt. fortuna fortes Ci. srčnim pomaga sreča, pogumne spremlja sreča, pogumne spremlja Bog, srčnost velja. Skladi: idem … vigiliis perferendis fortis praedicabatur Ci. veljal je za zelo pogumnega v prenašanju … , erat in dicendo fortis Ci., vir ad pericula fortis Ci. glede na … , nondum erant tam fortes ad sanguinem civilem L., vir fortis contra audaciam Ci.; z gen.: fortissimus animi bellique Vell. zelo pogumen in silno hraber; pesn. z dat.: fortis fugacibus esto O. proti. Enalaga o neosebnih subj.: animus, consilia, sententiae, iudicium, cupiditas, oratio, genus dicendi, factum Ci., eorum opera forti usus sum Ci. močno (krepko) so mi služili (me podpirali), f. pectus H., fortia pectora V., O., corda V., ausa ali arma V. vojni čini, vojna dejanja, corpora V. junaška trupla, mrtvi junaki, facta V., L., acta O., f. anima (srce), manus O., f. acta Q., verba Pr., ingenium f. Q.; subst. n. pl. = junaška dela: serae ad fortia vires V., fortem ad fortia misi O.
b) možat, vrl, značajen, ugleden: ut virum fortem decet Ter. poštenjaku, viri fortissimi Ci.

3. nasilen, silovit: forte paro facinus O., placidis miscentem fortia dictis O. (Hercules Lichan) mittit in Euboïcas tormento fortius undas O.

frīgidus 3, adv. -ē (frīgēre)

1. hladen, mrzel, studèn: calida et frigida (n. pl.) Ci., frigida pugnabant calidis O., nec … ullum hoc frigidius flumen attigi Ci., loca frigidissima C., Cels., fons frigidus, frigidior umor Lucr., fr. imber, sudor, anguis V., annus V. zimski čas, fr. bruma, glacies V., sub Iove frigido H. pod mrzlim nebom, fr. caelum Plin. iun.; preg.: aquam frigidam suffundere Pl. = koga obrekovati; prolept.: fr. tecta V. brez prebivalcev, zapuščene. Subst. frīgida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: sudanti frigidam non esse bibendam Cels., frigidā lavari Plin. iun., frigidam aegro dare Suet.

2. occ.
a) otrpel, odrevenel, otrdel, premrl; od starosti: fr. Empedocles H.; od strahu: fr. lingua V., frigidus obstitit circum praecordia sanguis V., frigidus Arcadibus coit in praecordia sanguis V., palluit et subito sine sanguine frigida sedit O., frigida mens criminibus Iuv., licet formidine turpi frigida corda tremant Sil.; od smrti: frigida quem semel est vitāī pausa secuta Lucr., frigida toto corpore V., illa … Stygiā nabat iam frigida cymbā V., frigida nati membra O.; enalaga: frigida leto lumina V. osteklenele.
b) hladen: umbra noctis, vesper, Nursia, Tempe V., Praeneste H., aura O.

3. metaf. mrzel = hladnokrven, neobčutljiv, medel, mlahav, mlačen, mrtev: nimis ille … lentus in dicendo et paene frigidus Ci., accusatoribus frigidis utitur Ci. ep.. (equus) frigidus in Venerem senior V., ardentem frigidus Aetnam insiluit H. hladnokrven, non frigida virgo O. goreča od ljubezni, omnia … , quibus incendi iam frigidus aevo … possit Iuv.; o stvareh: frigida bello dextera V., fr. noctes H., mrzla = ki jo nekdo sam preživi, frigida curarum fomenta H., solacia fr. O., fr. ensis Lucan., ita frigide agunt Caelius ap. Ci. ep.: occ. mrzel = neslan, pust, plehek, suhoparen, prostaški, vsakdanji: cave in ista tam frigida … calumnia delitescas Ci., haec aut frigida sunt aut … salsa Ci., ut ea (verba) quae frigidiora sunt vitemus Ci. quid enim est iracundiā in supervacuum tumultuante frigidius Sen. ph., illa vero frigida et puerilis est affectatio Q., sententiae fr. Q., fr. res Plin. iun., Gell., frigidi et arcessiti ioci Suet., frigidum sit his addere Suet., frigidissimus orator T.; tum ille infantem suam frigidissime reportavit Q., quae sunt in Verrem dicta frigidius Q., videtur tibi M. Cicero duobus verbis idem significantibus inepte et frigide esse usus Gell.

4. meton. mraz prinašajoč, hladen, mrazeč, mrazonosen, premražajoč: aquilo, auster, Aquarius, Saturni stella V., sidera O., mors, horror V., quartana H. ali febris Plin. mrzlica, rumor H. strahotna = strah vzbujajoča.

für za (zahlen für etwas plačati za, arbeiten für jemanden delati za koga, das ist für mich to je za mene, für 4 Personen/Wochen za štiri osebe/tedne, für sich za sebe, zase, für Kopfschmerzen za glavobol, für sein Alter: za svojo starost); kot (es für gegeben betrachten: kot dano, für besser kot boljše); po (bekannt für poznan po); Tag für Tag dan za dnem; Jahr für Jahr leto za letom; Mann für Mann , mož za možem; Stück für Stück kos za kosom; ich für meine Person kar se mene tiče; für sich za sebe, zase, pri sebi; für sich leben živeti sam zase; an und für sich pravzaprav; was für ein kakšen; was für welche kakšni

garje samostalnik
(nalezljiva kožna bolezen) ▸ rühOcenjujejo, da se v svetu okuži z garjami 300 milijonov ljudi na leto. ▸ Az összesítések szerint a világon évente 300 millió ember kap el rühöt.
Povezane iztočnice: gamsje garje, ušesne garje

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.

giovane

A) agg.

1. mlad:
una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
essere giovane di spirito biti mlad po duhu
la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
vino giovane mlado vino
stato giovane mlada država

2. mlajši:
Plinio il giovane Plinij mlajši

3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
è giovane del mestiere fant se šele uči

4. pog. neporočen

B) m, f

1. mladenič, mladenka:
da giovane v mladosti, v mladih letih

2. pomočnik, pomočnica:
giovane di bottega trgovski pomočnik

3. učenec, gojenec, dijak:
un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki

giubilare² agg. jubilejen:
anno giubilare jubilejno leto

gledé

A) prep.

1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

2. (za izražanje cilja) per, circa:
ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

B) gledé na adv.

1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza

glomerō -āre -āvī -ātum (glomus)

1. v klobčič zviti, zmotati, narediti kaj okroglo, oblikovati kaj v kepo, v grudo: rudem primos lanam glomerabat in orbes O., terram (deus) ... magni speciem glomeravit in orbis O. je ustvaril kot veliko kroglo, favilla volat glomerataque corpus in unum densatur O., viscera sanguine ali frusta mero glomerata O. gosto zmešani, gosto zmešano, venae glomerantur CELS., glomerato pulvere LUCAN., glomeratae turbine nives SIL.; pesn.: glomerans (sc. se) annus CI. POËT. „navijajoče se leto“ = letni (ob)tek, (ob)tok, equitem docuere ... gressus glomerare superbos V. ponosno v diru jezditi; occ. (o jedeh) v cmoke oblikovati: offae ... glomerantur ex ficis et farre mixto VARR., puls manu glomerata FEST.

2. metaf. stisniti, zbrati, zgrniti, nagrmaditi, nakopičiti, zgostiti: semina vocis ... ore foras glomerata feruntur LUCR., glomerare manum (krdelo) bello (dat. = za vojno) V., agmina cervi pulverulenta fugā glomerant V. se zgrinjajo na begu, dum se glomerant V., foedam glomerant tempestatem nubes V. se kopičijo v grdo (hudo) nevihto, glomerat sub antro fumiferam noctem V.; med.: (apes) mixtae glomerantur in orbem V., ad terram ... quam multae glomerantur aves V., glomerantur Oreades, hostes V., iam legiones in testudinem glomerabantur T., corpus glomerari grandine O. da se zgošča v točo; metaf.: haec vetusta saeclis glomerata ... clades CI. POËT. nakopičena, glomerare simul fas et nefas PRUD. mešati. – Od tod adv. komp. glomerātius bolj nakopičeno, bolj jedrnato: densata gl. dicere AUS.

gospodov [ó] (-a, -o) svoj. prid. gospod
religija Gospodov dan der Tag des Herrn
leto Gospodovo Jahr des Heils, das Jahr des Herrn
leto Gospodovega usmiljenja das Gnadenjahr des Herrn

grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

grâce! milost! usmiljenje!
de grâce prosim
grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
de bonne grâce rad
de mauvaise grâce nerad
les bonnes grâces naklonjenost
demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
à la grâce de Dieu za dobro in slabo
pour grâce zaradi
par la grâce de Dieu po božji volji
acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
an masculin de grâce leto Gospodovo
bonne grâce gracioznost, dražest, milina
mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
coup de grâce milostni, smrtni udarec
votre Grâce Vaša milost
avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
demander, crier grâce prositi za milost
dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom

gradnj|a ženski spol (-e …) der Bau (tudi za naprave, gnezda ipd.); dejavnost: das Bauen, die Bautätigkeit; (izgradnja) der Ausbau, der Aufbau; gradnja objektov: -bau (betonskih cestišč Betonstraßenbau, cerkva Kirchenbau, cest Straßenbau, cest/poti Wegebau, gnezda Nestbau, gradu [Schloßbau] Schlossbau, hiše/hiš Hausbau, jeklenih konstrukcij der Stahlbau, jezu/jezov Deichbau, kanala/kanalov Kanalbau, mostu/mostov Brückenbau, motorjev Motorenbau, tunela/tunelov Tunnelbau, stolpa Turmbau, utrdb Schanzbau, Festungsbau, zidu Mauerbau)
gradnja Babilonskega stolpa der Turmbau zu Babel
črna gradnja Schwarzbau
(način gradnje) der Bau, die Bauweise, -bau, -bauweise (v liniji Zeilenbauweise, z ilovico Lehmbau, z lesom Holzbau, z nosilnim okrovom Schalenbauweise, groba Überbau, inžinerska Ingenieurbau, lahka Leichtbauweise, masivna Massivbau, Massivbauweise, montažna Fertigbau, Montagebau, Fertigbauweise, nizka Flachbau, opečna Backsteinbau, sendvična Sandwichbauweise, skeletna Skelettbauweise, Skelettbau, terasasta Terrassenbauweise, tipska Typenbau, vrstna Reihenbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau)
način gradnje die Bauweise
(kombiniran način gradnje Gemischtbauweise, masivni način gradnje Massivbauweise)
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung
… gradnje Bau-
(čas die Bauzeit, faza der Bauabschnitt, leto das Baujahr, način die Bauart, prepoved das Bauverbot, sistem das Bausystem, stroški množina Baukosten, ustavitev der Baustopp)gradnje:
množina nizke gradnje der Tiefbau
pomorske gradnje množina Seebauten množina
visoke gradnje množina der Hochbau
zemeljske gradnje množina der Erdbau
udeleženec pri gradnji der Baubeteiligte ( ein -r)
v gradnji im Ausbau, in Ausführung
porabiti pri gradnji verbauen
nadaljevati z gradnjo weiterbauen
pripravljen za gradnjo načrti: baureif

grazia f

1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza

2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren

3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim

7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se

haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

haber menester potrebovati
no ha lugar de... ni dovoljeno ...
haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
bien haya blagor tistemu, ki ...
un año ha leto dni je od tega
no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
haber de morati
he de salir moram iti ven
ha de haber muchos mora jih biti mnogo
V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
hay mucha gente mnogo ljudi je
no hay nadie nikogar ni
no hay como la previsión čez previdnost ga ni
no hay que decir que samoumevno je, da
no hay tal to ni res
es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
¡hay que ver! neverjetno!
¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
hay que trabajar treba je delati
no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!

Heil, das, (-/e/s, ohne Plural) blagor; odrešenje, odrešitev; Religion zveličanje; Jahr des Heils leto Gospodovo; sein Heil versuchen poskusiti srečo; sein Heil in der Flucht suchen reševati se z begom; sein Heil im Alkohol suchen utapljati skrbi/nesrečo v alkoholu

her sem; von weit her oddaleč, od daleč; nicht weit her nedaleč odtod/stran; von außen/oben/da her od zunaj/zgoraj/tam; hinter/neben/vor her samo poudarja predlog ; hinter ... her sein biti na lovu za ...; Geld her! sem z denarjem!; her damit! daj sem! zeitlich že: von früher her že od prej; von alters her že od nekdaj; einen Monat her pred mesecem dni/enim mesecem; her sein: es ist schon ein Jahr her že leto je minilo; es ist schon eine Ewigkeit her od tedaj je že cela večnost

hilo moški spol nit, sukanec; tenka žica, kabel; rezilo noža; tenek curek tekočine; vrsta, zaporednost

hilo de bordar prejica za vezenje
hilo esmaltado pološčena žica
hilo de camello velblodja dlaka
hilo conductor prevodna žica
hilo de coser sukanec za šivanje
hilo de estambre kamgarn, grebenasta tkanina
hilo de perlas niz biserov
hilo torcido sukanec
el hilo de la vida nit življenja
hilo de zapatero čevljarska dreta
artículos de hilo platneni izdelki
traje de hilo platnena obleka
a hilo nepretrgano
hilo a hilo polagoma
hilo a hilo como natančno (tako) kot
al hilo de istosmeren z
al hilo de mediodia natančno opoldne
de hilo v ravni vrsti
vivir con el alma en un hilo smrten strah prestati
hilos de araña babje leto
telegrafía sin hilos brezžična telegrafija
por el hilo se saca el ovillo rahla sled često bistvo razkrije

hornus 3 (prim. gr. ὧρος leto, gr. ὥρα letni čas, čas in od tod izpos. hōra v lat.) letošnji, toleten: messis Varr. fr., palea, vina H., agni Pr.; adv. hornō letos: Pl., Luc. ap. Non. (z naspr. annō lani), Varr.

hroščev [ô] (-a, -o) svoj. prid. hrošč
hroščevo leto das Maikäferjahr