Franja

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

danach

1. po tem, za tem

2. 40 Jahre danach 40 let pozneje; (anschließend) nato

3. es sieht danach aus, als ob vse je videti, kot da bi; er sieht danach aus izgleda temu primerno

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

daylight [déilait] samostalnik
dnevna svetloba, razsvit, svitanje

to burn daylight zapravljati čas
sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
ameriško daylight saving time poletni čas
to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
as clear as daylight jasno ko beli dan
in broad daylight pri belem dnevu

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

december -bris -bre, abl. sg. -ī, pl. neutr. -ia, -ium (decem) deseti: mensis December ali subst. December -bris, m (sc. mensis) december, deseti mesec starorimskega leta, ki se je začenjalo z marcem, pozneje 12. mesec sončnega leta: Ci. idr.; sinekdoha me quater undenos implevisse Decembres (= annos) H. da sem živel 44 let. — Od tod kot adj. = decembrski: Kalendae ali Nonae Decembres Ci., Idus Decembres Ci. ep., L., libertas Decembris H. decembrska svoboda = svoboda Saturnalij, obhajanih meseca decembra. — December -bris, masc. December, suženjsko ime: Dig.

default² [difɔ́:lt] samostalnik
napaka, pomota, pogrešek; izostanek, odsotnost na sodišču; pomanjkanje; neplačanje dolga, insolvenca
šport izostanek pri tekmi

in default, by default zaradi izostanka
in default of ker ni
in default whereof (ali of which) sicer; če ne; v nasprotnem primeru
default in payment neplačanje
to let go by default ne storiti česa, opustiti kaj
to make default ne priti na sodišče, izostati
judgement by default obsodba v odsotnosti
to go by default biti obsojen zaradi odsotnosti
to be in default biti v zamudi
to be at a default zgubiti sled

deinceps (dein[de] in capere)

I. sprva adj. z gen. deincipitis ali deincipis naslednji: deincipiti die Ap., deinceps qui deinde coepit, ut princeps qui primum coepit P. F., deincipem antiqui dicebant proxime quemque captum P. F. — Od tod

II. v nom. sg. adv.

1. krajevno = takoj zatem, zapored(oma), po vrsti: ex arboribus truncis demissis in terram deinceps constitutis Varr., cum d. ex primis primi cuiusque versūs litteris aliquid conectitur Ci., his (saxis) collatis … alius insuper ordo adicitur … Sic d. omne opus contexitur, dum … C., his perfectis alias d. rates iungebat C., prima Cyrene est … ac deinceps duae Syrtes … , deinde Philaenon arae, … post aliae Punicae urbes S., tres d. turres … cum ingenti fragore prociderunt L., populari omnem d. agrum usque ad Padi ripas iussit L.

2. časovno = takoj potem, zapored(oma), po vrsti: deinceps fuit annus, quo consulatum petivi Ci. takoj potem (neposredno sledeče) je bilo leto, dicam d. de periculo Ci. takoj, najprej, de quo mihi d. dicendum est Ci. takoj, dixit Cato morem apud maiores hunc epularum fuisse, ut d. qui accubarent canerent Ci., quos (tres fratres) video d. tribunos plebis per triennium fore Ci. ep., reliquis d. diebus Caesar silvas caedere instituit C., alios alii d. exciperent C., intuemini horum d. annorum vel secundas res vel adversas L. teh zaporednih let, cicatrices acceptas Veienti, Gallico aliisque d. bellis ostentans L. Poseb. za označevanje nepretrganega zaporedja in pri naštevanju: perge d. Varr., de iustitia satis dictum est. Deinceps … de beneficentia … dicatur Ci., his (castris) expugnatis eodem impetu altera sunt adorti, inde tertia et quarta et deinceps reliqua C., funera deinde (nato) duo deinceps (zaporedoma) collegae fratrisque ducit L., addit duos colles, Quirinalem Viminalemque, inde deinceps auget Esquilias L., deinceps inde Ci., postea deinceps, tum deinceps L., qui primus, qui secundus, qui deinde deinceps moriturus esset Ci., prima (officia) diis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus, deinceps (in tako dalje) gradatim reliqua reliquis debeantur Ci., duo prima verba et tria proxima et d. (itd.) Q., de comitiis consularibus, quae tum primum illo principe ac d. (in potem tako naprej, in potem nadalje) fuere, vix quidquam firmare ausim T.

3. v poklas. in pozni lat. = deinde potem, zatem, nato, potlej, od takrat: ac d. idem Q., ut d. praecipiemus Col., nam d. neque in senatu neque apud populum … locutus est Suet., non (haut Amm.) multo d. Eutr., quo d. mitius ageret Aur.

Opomba: Deinceps dvozložno: redde, age, quae de͡inceps risisti H.

dekáda ž (gr. dekas -ados) dekada, obdobje desetih časovnih enot, dni, tednov, mesecev, let; desetdnevni teden v francoskem revolucijskem koledarju

dekleta samostalnik
(športna kategorija) ▸ lányok, leányokPri najboljši mladi teniški ekipi je šlo priznanje v roke reprezentanci deklet do 18 let. ▸ A legjobb ifi teniszcsapat kategóriában az U18-as leánycsapat vehette át a díjat.
Ekipno je Slovenija dosegla v kategoriji deklet 6., v kategoriji fantov pa 9. mesto. ▸ Csapatversenyben Szlovénia a leány korcsoportban a 6., a fiúknál a 9. helyen végzett.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

deset [é] zehn
deset mark zehn Mark
deset dni zehn Tage
v desetih dneh in zehn Tagen, heute in zehn Tagen
deset in pol zehneinhalb
deset minut hoda zehn Gehminuten
deset tisoč zehntausend
bankovec za deset mark der Zehnmarkschein, der Zehner
starost: star deset ur/ dni/tednov/mesece/let zehnstündig/zehntägig/ zehnwöchig/zehnmonatig/ zehnjährig
za ponavljanje: na vsakih deset ur/dni/tednov/mesecev/let zehnstündlich/zehnttäglich/zehnwöchentlich/ zehnmonatlich/zehnjährlich
za uro: deset je es ist zehn Uhr
ob desetih um zehn (Uhr)
točno ob desetih Punkt zehn
je pol desetih es ist halb zehn
je četrt na deset es ist Viertel zehn/Einviertel zehn

desét ten

stran 10 page 10 (ten)
kakih desét about ten
kakih desét oseb some ten persons
v kakih desétih dnevih in ten days or so
ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
desét let je star he is ten
stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

desetína (-e) f

1. decimo, decima parte:
mat. ena cela, devet desetin un intero e nove decimi

2. voj. plotone

3. hist. decima:
dajati desetino dare la decima

4. desjatina (misura di superfice russa, 1,90 ha)

5. pl. desetine molti, decine e decine:
desetine let je minilo od takrat da allora sono passati molti anni
na desetine a decine

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

devet [é] neun
devet in pol neuneinhalb
star devet ur/ dni/tednov/mesecev/let neunstündig/neuntägig/ neunwöchig/neunmonatig/neunjährig
na vsakih devet ur/dni/tednov/mesecev/let neunstündlich/neunwöchentlich/neunmonatlich/neunjährlich
ura je devet es ist neun Uhr
ob devetih um neun Uhr
je pol devetih es ist halb neun
devet skupaj/z devetimi udeleženci zu neunt
| ➞ → deset

dinozaver samostalnik
1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövületObčasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.

direkt|en [é] (-na, -no) direkt; (neposreden) unmittelbar; Direkt- (volitve die Direktwahl, let der Direktflug, mandat das Direktmandat)
telefonsko: direktni poziv die Durchwahl
direktno klicati durchwählen
direktni produkt matematika direktes Produkt
direktni vagon železnica der Kurswagen
direktni prenos die Direktsendung, die Live-Übertragung
tehnika ventil z direktnim pretokom das [Freiflußventil] Freiflussventil