Franja

vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
Železna vrata las Puertas de Hierro
vrtljiva vrata puerta giratoria
tečaj vrat gozne m
krilo vrat batiente m
pred vrati a la puerta
politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
oditi skozi vrata pasar por la puerta
potrkati na vrata llamar a la puerta
krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)

vráten²

vrátna kljuka door handle; latch
vrátno krilo fold

vráten de porte; du cou, de la gorge

vratno krilo battant moški spol de porte, vantail moški spol
vratni okvir chambranle moški spol, encadrement moški spol de porte
vratno vretence vertèbre cervicale
vratna verižica collier moški spol
vratna bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) de la gorge

vráten² (-tna -o) adj. della porta:
vratna odprtina luce della porta
grad. vratna špaleta spalletta
vratni okvir mostra
vratni podboj stipite della porta
vratno krilo battente della porta

vratn|i² (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Tür-, Tor- (lok der Torbogen, okvir der Türstock, podboj der Türpfosten, tečaj die Türangel, zidec/opasek das Türgesims, niša die Türnische, preklada der Türsturtz, prevleka die Türverkleidung, špaleta die Türleibung, krilo der Türflügel, Torflügel, okence das Türfenster, polnilo die Türfüllung)

vratnic|a¹ ženski spol (-e …) (vratno krilo) der Türflügel

vzhóden east, eastern, easterly

Vzhodna Azija East Asia
vzhódna (pravoslavna) Cerkev Eastern Church
Vzhodna Indija the East Indies
Vzhodno (Baltiško) morje the Baltic (Sea)
vzhódni Got Ostrogoth
v vzhódni Sloveniji in eastern Slovenia, in the east of Slovenia
vzhódno krilo (zgradbe) east wing
vzhódna fronta eastern front
vzhódni veter easterly wind, easterly

zadnj|i² (-a, -o) (zadaj) Hinter-, Rück- (izhod der Hinterausgang, možgani množina das Hinterhirn, opornik der Hinterfuß, nosilec letalstvo der Hinterholm, prostor der Hinterraum, sedež der Hintersitz, Rücksitz, vhod der Hintereingang, čeljust der Hinterkiefer, prema tehnika die Hinterachse, soba das Hinterzimmer, kolo das Hinterrad, krilo der Hinterflügel, stopnice die Hintertreppe)

zagozdíti (-ím)

A) perf.

1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno

2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri

B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.

1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò

2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona

zahodn|i¹ (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
zahodna dolžina geografija westliche Länge

zaróbiti (-im) perf.

1. obrt. orlare:
zarobiti krilo, robce orlare la gonna, i fazzoletti

2. šport. premere sull'orlo degli sci

3. pejor. ribattere aspramente

4. les. tagliare netti (gli orli); metal.
zarobiti pločevino ripiegare la lamiera

zastražen (-a, -o) bewacht; Sicherheits- (posebno zastraženo krilo der Hochsicherheitstrakt)

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

zgradb|a¹ ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (stavba) der Bau, das Gebäude (betonska Betonbau, dvoranska Saalbau, funkcionalna Zweckbau, z armiranim betonom Stahlbetonbau, lesena Holzbau, hotelska Hotelbau, industrijska Industriebau, kultna Kultbau, mestna Stadtbau, opečnata Ziegelbau, Backsteinbau, pomožna Nebengebäude, poslovna Bürohaus, posvetna Profanbau, prečna Querbau, reprezentančna Prunkbau, Prachtbau, sakralna Sakralbau, stanovanjska Wohngebäude, Wohnbau, stara Altbau, stranska Seitenbau, šolska Schulgebäude, tovarniška Fabrikbau, utrjena Wehrbau, vzdolžna Längsbau, iz ilovice Lehmbau, iz kamna Steinbau, iz klinkerja Klinkerbau, s kupolo Kuppelbau, s predalčjem Fachwerkbau, v surovem stanju Rohbau), das Bauwerk, velika, razvejana: die Anlage
krilo zgradbe der Gebäudetrakt
… zgradb Gebäude-
(blok der Gebäudeblock, čiščenje die Gebäudereinigung, kompleks der Gebäudekomplex, upravljanje die Gebäudeverwaltung, vzdrževanje die Gebäudeunterhaltung, zaščita der Gebäudeschutz, zavarovanje die Gebäudeversicherung)
škoda na zgradbi/zgradbah der Gebäudeschaden
sanacija zgradbe die Bauwerksanierung
figurativno miselna zgradba das Gedankengebäude

ziehen (zog, gezogen)

1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati

2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati

3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti

4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren

5. Wolken: potovati, zgrinjati se

6. Technik vleči, potezati

7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko

8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje

9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo

zméren (-rna -o) adj.

1. sobrio, parco, frugale; poco; moderato:
biti zmeren v jedi, pijači essere parco nel mangiare, nel bere
biti zmeren v zahtevah essere di poche pretese
zmerno krilo stranke l'ala moderata del partito

2. moderato, modesto, modico; mite, temperato:
zmerne cene prezzi modici
zmerno podnebje clima temperato

zvón (-a) m

1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo

3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari

zvónčast (-a -o) adj. bot. a campana, campanulato; ekst. a campana:
obl. zvončasto krilo gonna a godet

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).