Franja

nymphée [nɛ̃fe] féminin nimfam posvečen kraj

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)

1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.

2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.

3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.

Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.

ōrāculum -ī, n (ōrāre)

1. rek, izrek: Col., Plin., Sen. rh. idr., haec physicorum oracula fundo Ci., vatum oracula O., inde illa reliqua oracula Plin.; poseb. cesarski izrek, sklep, odredba, odlok, odločitev, sodba: Icti.; occ. božanski izrek, prerokba, prerokovanje, preroštvo: Lucan., Sen. rh., Macr. idr., Apollo Pythius oraculum edidit Ci., oraculum petere a Dodonā Ci.

2. meton.
a) preročišče: N., V., T., Stat., idr., numquam illud oraculum Delphis tam celebre et tam clarum fuisset, nisi … Ci., oraculum adire O., adire Iovis Hammonis oraculum Cu., consulere oraculum Suet. ali oracula O.; pren.: domus iuris consulti est oraculum totius civitatis Ci., augustae reserabo oracula mentis O., Socrates humanae sapientiae quasi quoddam terrestre oraculum Val. Max.
b) „kraj pogovora“, najsvetejše v jeruzalemskem svetišču: Vulg.

Opomba: Pesn. skrč. tudi ōrāclum: Ci., Acc., Varr., O., Poeta ap. Ci.

Örtchen, das, majhen kraj; (Abort) stranišče

ortskundig ki pozna kraj, ortskundig sein poznati kraj

Ortygia -ae, f ali (pri O.) Ortygiē -ēs, f (Ὀρτυγία ali Ὀρτυγίη iz ὄρτυξ prepelica) Ortígija = „prepeličji kraj“, „prepeličji otok“

1. otok pri Sirakuzah (sirakuški mestni predel): V., O.

2. staro (pesn.) ime otoka Delos: V., O., Pr., Plin., Pr. — Od tod adj. Ortygius 3 (Ὀρτύγιος) ortígijski: dea O. = Dēlia, Diana, boves O. (ki jih je Apolon varoval, Merkur pa mu jih ukradel); adj. v grški obl.: Ortygiē Arethusa Stat.

3. starejše ime mesta Efez: Plin.; tudi tamkajšnji log: T.

otíš m mirnije mjesto (mes-) kraj glavne vodene struje: loviti ribe v -u

òturak òtūrka m (t. oturmak, oturak)
1. tisto, na čemer sedimo ali čemur je kaj podstavljeno
2. ekspr. rit, zadnjica
3. počitek, kraj za počitek

pandémonium [-mɔnjɔm] masculin pekel; figuré kraj nereda in razuzdanosti, hrupen kraj

patelin, e [patlɛ̃, in] adjectif priliznjen, figuré medén; masculin, féminin priliznjenec, -nka, hinavec, -vka; masculin, familier vas, domači kraj

patria f domovina; rojstni kraj (tudi ekst.)

patria ženski spol domovina; rojstni kraj

amor a la patria ljubezen do domovine
merecer bien de la patria imeti zasluge za domovino

patrie [patri] féminin domovina, očetnjava; rojstno mesto, rojstni kraj; figuré zibelka

mère féminin patrie matična dežela
patrie d'adoption dežela, v kateri živimo, a ni rojstna dežela; druga domovina
fuir sa patrie izseliti se iz domovine
faire revenir dans sa patrie repatriirati

pedregal moški spol kamnit kraj

pendeln nihati; gibati se sem ter tja; voziti se na delo v drug kraj; figurativ omahovati; zwischen Extremen hin und her pendeln padati iz skrajnosti v skrajnost

peripateticism [peripətétisizəm] samostalnik
Aristotelov nauk; potovanje s kraja v kraj

pesage [pəzaž] masculin tehtanje; sport prostor, kraj za tehtanje (jahačev pred dirko)

pēstilentia -ae, f (pēstilēns)

1. nezdrav zrak, nezdravo ozračje, nezdravo vreme, nezdravo podnebje: autumni C., agri propter pestilentiam deserti Ci., in pestilentiae finibus C.; meton. nezdrav kraj: pestilentiae (nezdravih krajev) possessores Ci.

2. kuga, kužna bolezen: Massilienses gravi pestilentiā conflictati C., p. urens urbem et agros L.; pren. kuga = pogubnost: oratio plena veneni et pestilentiae Cat., animorum labes et pestilentiae Gell.

pískati -am
1. piskati, piskutati, govoriti tankim, visokim glasom
2. svirati: piskati na flavto; pastir piska
3. zviždati: lokomotiva piska pred postajo
4. fijukati: veter piska
5. tanko piskati teško se probijati, sastavljati kraj s krajem; tanka mu piska; to bo še piskal
čeka ga još težak život