Franja

Zadetki iskanja

  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • koníca (peresa, orodja) nib; (igle, noža, svinčnika itd.) point; (zvonika, stolpa, strehe) spire

    noževa koníca point of a knife
    ptičje pero s črno koníco a blacktipped feather
    opremiti, okovati s koníco kaj to tip something
    zožiti (se) v koníco to spire
    prometne koníce (figurativno) peak (traffic) hours pl, rush hour
  • konkret|en [é] (-na, -no) konkret; figurativno handfest; jeweilig; (nanašajoč se na kaj konrektnega) sachbezogen
  • konsekvénca (-e) f knjiž.

    1. (logična posledica) conseguenza, effetto

    2. (sklep, zaključek) conclusione

    3. jur. (doslednost, načelnost) coerenza;
    razviti kaj do skrajne, zadnje konsekvence portare (il discorso) alle estreme conseguenze
    v zadnji, skrajni konsekvenci in effetti, in ultima analisi
  • kópje (-a) n

    1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
    lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
    pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare

    2. šport. giavellotto:
    met kopja lancio del giavellotto

    3. asta (della bandiera):
    zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta
  • korák (-a) m

    1. passo:
    drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
    osnovni koraki primi passi
    plesni korak passo di danza
    negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
    pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
    vojaški korak passo cadenzato
    napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
    storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
    pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

    2. (hoja) passo, andatura:
    pospešiti korake accelerare il passo

    3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
    stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
    en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

    4. (mesto med nogami) inforcatura

    5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
    korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
    diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

    6. strojn. passo; pren.
    v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
    hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
    iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
    kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
    bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
    šport. drsalni korak passo pattinato
    bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
    gosji korak passo dell'oca
    voj. paradni korak passo di parata
    strumni korak passo cadenzato
    voj. v korak! passo!
  • korénček (-čka) m bot. carota (Daucus carota); pren.
    strgati korenček schernire qcn., fare maramao a qcn.
    pren. s korenčkom in palico kaj zvabiti usare il bastone e la carota
  • koreníka (-e) f

    1. bot. radice; rizoma; nareč. radica:
    obrt. orehova korenika radica di noce
    pren. iztrebiti kaj do korenike sradicare completamente

    2. pren. (začetek, izvor) radice, principio, origine

    3. anziano arzillo

    4. (podrtega drevesa) sterpo
  • koríst benefit, profit; good; advantage; use; behalf; arhaično avail; arhaično behoof; (porabnost) utility, use, usefulness

    v koríst česa in favour of, on (ZDA in) behalf of
    brez korísti useless, unprofitable, unproductive, fruitless, unavailing
    v mojo koríst on my behalf
    v koríst naše tvrdke for the benefit of our firm
    kakšna koríst je od tega, da (če)... arhaično what boots it to...?
    od tega ne bomo imeli nobene korísti we shall gain nothing by this
    imeti koríst od to profit by, to benefit by, to derive (ali to realize, to have) profit from
    materialna koríst material benefit
    to je za tvojo koríst it is for your good (ali benefit)
    je brez korísti it is of no avail (ali of no use)
    brez korísti protestirati to protest without avail
    obrniti (kaj) v svojo koríst to turn (something) to good account
    on obrne vse v svojo koríst it is all grist to his mill
    izvleči koríst iz česa to capitalize on something
  • koríst (-i) f vantaggio, utile, utilità, profitto, giovamento, lucro, tornaconto, beneficio, comodo, conto:
    kaj delati samo zaradi materialnih koristi fare qcs. solo per utile personale
    podrejati osebne koristi splošnim subordinare l'utile personale a quello comune
    delati v korist skupnosti operare, impegnarsi a favore della comunità
    imeti korist od česa trarre beneficio da qcs., ricavare, trarre vantaggio da qcs.
    biti v korist tornare a vantaggio
    v tvojo korist, tebi v korist a tuo vantaggio
    ekon. celotna korist utilità totale
    ekon. marginalna korist utile marginale
    jur. premoženjska korist lucro patrimoniale
  • korísten (-tna -o) adj. utile, vantaggioso, proficuo; salutare, provvido, giovevole:
    biti koristen za kaj essere utile a qcs.
    koristne živali animali utili
    grad. koristna obremenitev, teža carico utile
    koristna vožnja (vožnja z natovorjenimi vozili) viaggio utile
    koristen nasvet consiglio salutare
  • korístiti to be useful (ali of use, of service); to serve; to be profitable (ali advantageous), to prove efficient (ali effective); to be good (for); arhaično to avail

    ne korístiti to be useless, to be of no use, to be of no good, (biti zaman) to be of little avail, to be in vain, to be fruitless (ali futile, to no purpose)
    to mi nič ne koristi arhaično it avails me nothing
    to lahko še kaj koristi it may still be of some use (ali of some service, serviceable)
    kaj koristi (pomaga), da (če)... what use is it (ali arhaično what avails it) that (if)...
    nič ne koristi it is of no use, pogovorno it's no use, arhaično it is of no avail
    nikomur (to) ni koristilo nobody was any the better for it
    vsa ta reč ti ne bo nič koristila all that stuff won't do you any good
  • kot3

    1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
    kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
    kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

    2.
    tako … kot so … wie
    prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
    tako kot (in tudi) wie, sowie
    prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
    toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
    prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
    toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

    3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
    vse prej kot alles andere als
    drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

    4.
    kot kdaj prej denn je zuvor
    kot sploh kdaj denn je

    5.
    kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

    6.
    tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

    7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

    8.
    kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
    kot le kdo wie kaum jemand
    kot le kje wie kaum woanders

    9.
    bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
    črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
    težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
    trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
    visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kót1 angle; corner; nook; recess, retired spot

    pravi (ostri, topi) kót right (acute, obtuse) angle
    lomni kót angle of refraction
    odbojni kót angle of reflection
    vidni, zorni kót angle of sight, optic angle, visual angle, figurativno point of view
    deklinacíjski kót angle of declination
    sokot adjacent angle
    kót ob peči (zapeček) inglenook
    strel iz kóta šport corner kick, corner
    iskati kaj po vseh kótih to search high and low for something, to search every nook and cranny
    postaviti otroka v kót (kazen) to make a child stand in the corner
    mrtvi kót (avta) blind spot, vojska spot sheltered from enemy fire
    vrh kóta point of an angle
  • kót (-a) m

    1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
    kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
    jedilni kot angolo cottura
    za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

    2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
    tržaški kot il Triestino

    3. pren. dimora; casa

    4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
    izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

    5. mat. angolo:
    izbočeni (konveksni)
    kot angolo convesso
    iztegnjeni kot angolo piatto
    komplementarni kot angolo complementare
    naklonski kot angolo d'inclinazione
    notranji kot angolo interno
    ostri kot angolo acuto
    polni kot angolo giro
    pravi kot angolo retto
    suplementarni kot angolo supplementare
    topi kot angolo ottuso
    kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
    pod pravim kotom a squadra, in squadra

    6. voj.
    mrtvi kot angolo morto

    7. šport. angolo; calcio d'angolo

    8. ekst.
    zorni kot angolo visuale, visuale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pretakniti vse kote frugare dappertutto
    potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
    kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
    po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
    geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
    astr. časovni kot culminazione
    fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
    grad. deviacijski kot angolo di deviazione
    fiz. lomni kot angolo di rifrazione
    fiz. odbojni kot angolo di riflessione
    teh. rezilni kot angolo di taglio
    vpadni kot angolo di incidenza
  • kotíček small nook; (udoben) cosy nook; (sobica) snuggery

    iskati kaj po vseh kotíčekkih to search high and low for something, to search every nook and cranny
    natrpan do zadnjega kotíčekka full (ali filled, packed) to capacity
  • kovati v nebo frazem
    (poveličevati; povzdigovati) ▸ valamit az egekbe marasztal
    kovati v nebo kaj ▸ valamit az egekbe marasztal
    kovati v nebo koga ▸ valakit az egekbe marasztal
    Kritiki pa so umetnino na razstavi kovali v nebo. ▸ A kritikusok az egekbe marasztalták a műalkotást a kiállításon.
    Svet je onemel ob izgubi mladega poeta, ki so ga tako kritiki kot poslušalci kovali v nebo. ▸ Elnémult a világ a fiatal költő elvesztésekor, akit a kritikusok és a közönség is az egekbe marasztalt.
    Sopomenke: kovati v zvezde
  • kovati v zvezde frazem
    (poveličevati; povzdigovati) ▸ az egekig magasztal, az égbe magasztal
    kovati v zvezde kaj ▸ valamit az egekig magasztal, valamit az égbe magasztal
    kovati v zvezde koga ▸ valakit az egekig magasztal, valakit az égbe magasztal
    Vozilo nekateri kujejo v zvezde, drugi ga štejejo med enega od zgrešenih projektov nekdanje države. ▸ Néhányan az égbe magasztalják ezt a járművet, mások meg az egykori állam elhibázott projektjei között tartják számon.
    Znanec vas bo hvalil in koval v zvezde, vi pa mu kljub temu ne boste vsega verjeli. ▸ Az ismerőse az egekbe fogja magasztalni önt, ennek ellenére ön ezt nem fogja elhinni.
    Sopomenke: kovati v nebo