Franja

acabóse

es el acabóse fam s tem je konec

achever [ašve] verbe transitif dokončati, dovršiti; zaključiti; uničiti, ubiti; zadati poslednji udarec; izpiti (steklenico)

s'achever (do)končati se; poteči (rok); konec vzeti, uničiti se
achever un travail, un roman dokončati delo, roman
achever ses jours à la campagne končati svoje življenje na deželi
achever un blessé (do smrti) pobiti ranjenca
cette grippe l'a achevé ta gripa ga je uničila
cette remarque méprisante acheva d'indisposer l'agent (de police) ta zaničljiva opazka je dokončno ozlovoljila policaja

affectionné, e [-ksjɔne] adjectif vdan

votre affectionné Pierre Vaš vdani Peter (konec pisma)

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

alarm moški spol (-a …) der Alarm (letalski Fliegeralarm, plinski Gasalarm, veliki Großalarm, požarni Feueralarm, zračni Luftalarm); (klic v sili) der Notruf; za neurje: der Sturmalarm, die Wetterwarnung, zvonjenje: das Sturmgeläut
lažni alarm blinder Alarm
znak za alarm das Alarmsignal, der Alarm
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
dati znak za konec alarma entwarnen

alárm alarm; call to arms; warning of danger

letalski alárm air-raid warning; alert
napačen alárm false alarm
slep alárm false alarm
konec alárma all clear (signal)
dvigniti alárm to raise the alarm
dvigniti požarni alárm to raise a fire alarm
trobiti, dati znak za alárm to sound, to give, to ring the alarm
dati znak za konec zračnega alárma to give the all clear

alárm alarma f

konec alarma cese m de alarma
letalski alarm alarma aérea
step, lažni alarm falsa alarma
trobiti alarm tocar alarma

alerte² [alɛrt] féminin alarm, znak za nevarnost, poplah; prestrašenost, vznemirjenje; vznemirljiv položaj, nevarnost

alerte! pozor! alarm!
alerte aérienne, aux avions letalski alarm
alerte aux chars, aux gaz tankovski, plinski alarm
fausse alerte slep alarm, prazen strah
fin féminin d'alerte konec alarma
troupes féminin pluriel en état d'alerte čete v pripravljenosti
les sirènes donnent l'alerte sirene tulijo alarm
sonner la sirène d'alerte s sireno dati alarm (o letalskem napadu)
donner l'alerte dati alarm, zbuditi pozornost
en cas d'alerte, nous descendrons à l'abri v primeru alarma bomo šli v zaklonišče
à la première alerte, j'appellerai le docteur ob prvi preteči nevarnosti bom poklical zdravnika

alfa ženski spol grška črka α

alfa y omega začetek in konec

alignement [-njəmɑ̃] masculin uvrstitev; ravna črta, vrsta; politique uravnavanje, prilagoditev

alignement droit (želez.) ravna proga
alignement d'un parti sur la politigue de l'État prilagoditev kake stranke politiki države
mettre à l'alignement izravnati
se mettre à l'alignement postaviti se na konec vrste
à droite alignement! desno se ravnaj!
alignement monétaire denarna prilagoditev
non-alignement neuvrščenost (politique)

all² [ɔ:l] prislov
popolnoma, čisto, docela, povsem

all about povsod naokrog
all abroad daleč razširjen, na široko
all along nenehno, ves čas
all along of zaradi, spričo
all anyhow nemarno, površno
all around z vseh strani
all at once nenadoma, nepričakovano
all the better tem bolje
to be all ears napeto poslušati
all right v redu, dobro, prav, strinjam se
all round vse naokrog; figurativno vse
all the same vseeno
all of a sudden nenadoma, nepričakovano
taking it all round na splošno povedano
he is not quite all there ni čisto pri pravi pameti
it is all up (ali over) with him z njim je konec

all³ [ɔ:l] samostalnik
vsi, vse, celota

above all predvsem, v prvi vrsti
after all končno, navsezadnje
all along of zaradi, spričo
at all sploh
before all predvsem, v prvi vrsti
all but skoraj, domala
each and all vsak posamezen
first of all v prvi vrsti, predvsem
all found prosto stanovanje in hrana
all the go trenutno zelo priljubljen, moden
for good and all končnoveljavno, za vselej
for all I know kolikor je meni znano
all in ves izmučen, utrujen
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")
it's all my eye to je neumnost
ameriško all of prav do
once for all enkrat za vselej
all one vseeno, enako; isto
all over povsod
all over o.s. domišljav; ves srečen
all over the shop v neredu, razmetano
all the same vseeno
all at sea ves iz sebe
all spruced up zelo eleganten
to be struck (ali knocked) all on a heap biti zelo presenečen, prepaden
all talk and no cider prazne marnje, besedičenje, čenče
she is all there zelo je bistra
all told vse skupaj
all to nothing popolnoma
all's well that ends well konec dober, vse dobro
when all is done končno, na koncu koncev

allerletzte čisto zadnji; zu allerletzt konec koncev

alpha [ǽlfə] samostalnik
prva črka grške abecede

alpha and omega začetek in konec
pogovorno alpha plus imeniten

ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu

comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
marchand masculin ambulant krošnjar
bureau masculin ambulant poštni vagon
cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd.

analisi f

1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
analisi logica jezik stavčna analiza
analisi grammaticale jezik besedna analiza
analisi del sangue med. analiza krvi
analisi dell'urina med. analiza urina
analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza

2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
analisi psicologica psihološka analiza
in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje

3. psihoanaliza

analyse [-liz] féminin analiza; razčlemba, razčlenjenje; preiskava; (kritično) poročilo, mnenje, ocena

en dernière analyse konec koncev, v bistvu
analyse du marché analiza tržišča
analyse spectrale spektralna analiza
analyse du sang, des urines, d'un composé chimique analiza krvi, urina, kemične spojine
faire l'analyse d'un ouvrage scientifique analizirati, resumirati znanstveno delo

anarchie [anarši] féminin anarhija, brezvladje, nered, zmeda, neurejenost, brezpravje

le pays est dans l'anarchie v deželi vlada anarhija
mettre fin à l'anarchie napraviti konec anarhiji, neredu

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli