Franja

stêgenski (-a -o) adj. anat. di, della coscia;
stegenska kost (stegnenica) femore

stegnenica samostalnik
(kost) ▸ combcsont

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

sūra -ae, f (prim. jon. ὤρη, ὥρη bitka)

1. méča (na nogi), litka: Pl., Ci. (Arat.), Plin., Iuv., Lact., Cl., Amm., Isid. idr., suras evincta cothurno V., purpureoque alte suras vincire cothurno V., suras incluserat auro V., teretesque suras integer laudo H., cum possit sura chartas celare ligatas O.

2. (kost) piščal (naspr. tībia golenica): Cels. — Kot rimski priimek Sūra -ae, m Súra; poseb. znan je P. Cornēlius Lentulus Sūra Pubilj Kornelij Lentul Sura, Katilinov sozarotnik: S., imenovan tudi samo Sura: Ci. ep.

tabulāris -e (tabula) k deski (tabli) sodeč, za desko (tablo) namenjen, tabuláren: clavus Petr. za deske (žebelj deščenjak), sequens temperatura statuaria est eademque tabularis Plin. za kipe in tudi za pločevino je uporabna naslednja, takole pripravljena med; subst. tabulāre -is, n opaž, oboj: palati Veg. (kost) nebnica; pl. tabulāria table: Sen. ph.

temenica samostalnik
anatomija (kost) ▸ falcsont
Poškodovane so bile desne obrazne kosti, čelnica in temenica. ▸ Megsérültek a jobboldali arccsontok, a homlokcsont és a falcsont.

temporal, e, aux [-ral, ro] adjectif, anatomie ki pripada sencém

os masculin temporal, le temporal senčna kost, senčnica

temporal časen, minljiv, trenuten; (po)sveten

(hueso) temporal senčna kost, senčnica
temporal m vihar, nevihta, neurje
aguantar un temporal (mor) upirati se viharju

trtica samostalnik
(kost) ▸ farokcsont, farkcsont

tŕtičen (-čna -o) adj. anat. coccigeo:
trtična kost coccige
trtična žleza ghiandola coccigea
trtično vretence vertebra coccigea

uravnáti (-ám) | uravnávati (-am)

A) perf., imperf.

1. regolare; aggiustare:
uravnati ruto aggiustare il fazzoletto

2. med. riporre, riposizionare:
uravnati izpahnjeno kost riporre l'osso slogato

3. (uravnati stroj, napravo) regolare, tarare (un apparecchio)

4. (usmeriti usmerjati) puntare, indirizzare, fissare:
uravnati misli na kaj drugega indirizzare, rivolgere i pensieri altrove

B) uravnáti se (-ám se) | uravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi, adeguarsi

zagláven (-vna -o) adj.

1. časn. della testata; del sottotitolo

2. anat.
zaglavna kost (zatilnica) osso occipitale

3. jur., hist.
zaglavno (krvno)
sodstvo tribunale del sangue

zagozdnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ ékcsont

zapésten (-tna -o) adj. del polso, da polso; anat. del carpo, carpale:
zapestna ura orologio da polso
anat. zapestna kost osso carpale
zapestni člen nocella

zapestnica samostalnik
1. (okrasni predmet) ▸ karkötő, karperecPovezane iztočnice: zapestnica prijateljstva

2. (za praktični namen) ▸ karszalag, csuklópánt
V škatli hranimo zapestnico s številko in imenom iz porodnišnice. ▸ Egy dobozban őrizzük a szülészotthonban kapott, névvel és számmal jelzett karszalagot.
Nositi je moral elektronsko zapestnico, s katero so sodne oblasti nadzorovale njegovo gibanje. ▸ Elektronikus csuklópántot kellett viselnie, hogy az igazságügyi szervek tudják felügyelni a mozgását.

3. anatomija (kost) ▸ kéztőcsont
V zapestju pa je osem zapestnic. ▸ A csuklóban pedig nyolc kéztőcsont van.

zatílen (-lna -o) adj. anat. occipitale:
zatilna kost osso occipitale
zatilna rupa foro occipitale
med. zatilna vstava (plodu) presentazione cefalica

zatilnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ nyakszirtcsont

zgornja čeljustnica stalna zveza
anatomija (kost) ▸ felső állcsont

žebljáti (-ám) imperf.

1. mettere i chiodi, ornare di chiodi

2. inchiodare, fissare coi chiodi:
med. žebljati kost immobilizzare l'osso (fratturato)

ἐλέφας, αντος, ὁ slon, slonova kost.