Franja

poslovénjati -am prevoditi na slovenski, na slovenački jezik

poslovénjenje s prevod na slovenski, na slovenački jezik

práslovánščina ž praslavenski jezik, praslovenski jezik

Privatsprache, die, Philosophie privatni jezik, osebni jezik

Programmiersprache, die, elektronische Datenverarbeitung programski jezik

provansálščina ž provansalski književni jezik, pravansalsko narječje (-reč-)

provenzalista m, f (m pl. -ti) jezik, lit. strokovnjak za provansalski jezik in književnost

pseudoanchūsa -ae, f (gr. ψευδοάγχουσα) bot. nepravi volovski jezik: Plin.

Punic [pjú:nik]

1. pridevnik
punski
figurativno izdajalski

2. samostalnik
punski jezik

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

put down

1. prehodni glagol
položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
narečno ubiti (žival)
britanska angleščina odreči se čemu; napisati
ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

2. neprehodni glagol
aeronavtika spustiti se

to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu

pyrgis, acc. -in, f bot. pasji jezik: Ap. h.

Quellensprache, die, izhodiščni jezik

quench [kwenč] prehodni glagol
poetično pogasiti (žejo, ogenj); ohladiti, politi z mrzlo vodo (pepel, koks); udušiti (čustva)
sleng zavezati komu jezik

to quench smoking flax prekiniti mnogo obetajoč razvoj
elektrika quenching choke gasilna dušilka
quenching frequency nihalna frekvenca

Räucherzunge, die, prekajen jezik

Rechtssprache, die, Recht pravni jezik

redákcija ž (fr. redaction < lat. )
1. redakcija, uredništvo: redakcija časnika; redakcija Dela, Politike, Borbe, Komunista, Večernjih novosti, Oslobođenja
2. priređivanje, obrada teksta, materijala za objavu, za štampu: redakcija leksičnega gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika
3. stari crkvenoslovenski jezik koji kao književni jezik u slovenskim zemljama izvan Makedonije od X. stolj. dalje prima naročito glasovne uticaje narodnih jezika svoje sredine: češko-moravska, makedonska, bolgarska, srbska, hrvaška, ruska redakcija

retorománščina ž retoromanski jezik

rhétoroman, e [retɔrɔmɑ̃, an] adjectif retoromanski; masculin retoromanski jezik, retoromanščina, ladinskijezik, ladinščina