Franja

pȁprikāš m, paprìkāš -áša m paprikaš: govedi, pileći paprikaš; napraviti od koga paprikaš hudo zdelati koga

parar zadržati, ustaviti, nehati; odbi(ja)ti, parirati; pripraviti; (hudo) zdelati; stati, mirovati

parar un golpe odbiti sunek
parar mal hudo zdelati
parar en mal slabo poteči
¿en qué va a parar esto? kaj bo iz tega?
parar la consideración en usmeriti pozornost na
ir a parar (en) meriti (na)
¡paren en la disputa! nehajte se prepirati!
no parar nunca neumorno, brez prestanka delati
sin parar brez odlašanja, v hipu, neprestano
ha parado de llover nehalo je deževati
¿dónde para V.? kje ložirate?
para a considerar que... samo pomisli, da ...
pararse ustaviti se, mirovati, zadržati se, muditi se
pararse en nimiedades biti malenkosten

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

per-gravis -e (per in gravis) adv. pergraviter zelo važen, zelo pomemben, zelo tehten: levia sunt, quae tu pergravia esse in animum induxti tuum Ter., oratio Ci., testis Ci., pergraviter aliquem reprehendere Ci. ali pergraviter illum esse offensum Ci. ep. hudo, zelo.

per-lūctuōsus 3 (per in lūctuōsus) zelo žalosten, zelo otožen: funus Ci. ep. hudo žalost in sočutje vzbujajoč.

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

pestíti malmener, tourmenter, tracasser, presser quelqu'un de; obséder, accabler quelqu'un de; donner des coups de poing à quelqu'un

hudo koga pestiti malmener quelqu'un brutalement (ali rudement)

pestíti atormentar (koga a alg)

hudo koga pestiti arremeter a alg

péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
il pète le feu on kipi od dinamizma
il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati

pílula pill

grenka pílul bitter pill, figurativno bitter pill
požreti grenko, hudo pílulo to swallow a bitter pill
pozlatiti pílulo to gild the pill
osladiti pílulo (figurativno) to sugar (ali to gild, to sweeten) the pill

pisciare v. intr., v. tr. (pres. piscio)

1. vulg. scati, poscati se; urinirati; ekst. puščati:
pisciarsi sotto, addosso pren. poscati se od strahu, hudo se ustrašiti
pisciarci sopra pren. prezirati
la borsa dell'acqua piscia termofor pušča

2. pren. vulg. dajati, plačevati po malem

pȉta ž (t. pite, gr. petta) gastr. pita: pita sa skorupom; peći -u; smotati koga kao Vlah -u hudo zdelati koga

pljučen pridevnik
1. (o organu) ▸ tüdőPri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

2. (o jedi) približek prevedka ▸ bélszínNa vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
Povezane iztočnice: pljučna pečenka

3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdőBolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poltronite f pog. šalj. lenoba (bolezen):
è affetto da poltronite acuta bolan je za hudo lenobo

pošáliti se to joke; to make fun of

on se rad malo pošali he likes his little joke
saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je he didn't really mean any harm, he was only fooling

poškodovan (-a, -o) defekt, beschädigt (hudo [schwerbeschädigt] schwer beschädigt); (z napako) fehlerhaft, lädiert, schadhaft; človek: (ranjen) verletzt, lahko/hudo: [leichtverletzt] leicht verletzt/[schwerverletzt] schwer verletzt
živali: imeti poškodovano … -lahm sein
(nogo fußlahm, perut flügellahm)

potégnuti (potéći) pòtēgnēm
I.
1. potegniti: potegnuti brod kraju
2. mahniti, udariti: potegao ga sabljom
3. izdreti: potegnuti mač iz korica
4. potegniti, srkniti: potegnuti iz boce
5. odpraviti se: potegnuti kući, na onaj svijet
6. zgrabiti: pak potegne koplje ubojito
7. bilo je potegni-povuci bilo je zelo hudo, zelo težko
II. potegnuti se
1. vreči se: potegnuti se kamenom na koga
2. zavleči se: potegli su se ovi poslovi

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte