Franja

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

mineral samostalnik
1. (rudnina) ▸ ásványDiamant je najtrši mineral na svetu. ▸ A gyémánt a világ legkeményebb ásványa.
Zbiranje mineralov postaja tudi pri nas vedno bolj razširjen hobi. ▸ Az ásványgyűjtés nálunk is egyre elterjedtebb hobbivá válik.
Povezane iztočnice: sekundarni mineral, silikatni mineral, mafični mineral, bistveni mineral, glineni mineral

2. pogosto v množini (hranilo) ▸ ásványi anyagSurova hrana je polna encimov, vitaminov in mineralov. ▸ A nyers étel tele van enzimekkel, vitaminokkal és ásványi anyagokkal.
Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. ▸ A kalcium a leggyakoribb ásványi anyag a szervezetben.

mīscellāneus (mīscillāneus) 3 (miscellus) mešan, vsakršen, vsakovrsten: turba Ap.; subst. mīscellānea -ōrum, n

1. zmes, meša(nica), najslabša hrana gladiatorjev, čorba: Iuv.

2. zmes, raznovrstnosti, spis, ki je mešanica raznovrstnih vsebin: Tert.

mléčen milk(-), milky; lacteal, lactiferous, arhaično lacteous; kemija lactic; made with milk, containing milk

mléčna dieta milk diet
Mlečna (= Rimska cesta) astronomija Milky Way, Galaxy
mléčno bel milk-white
mléčna hrana milk food
mléčna kislina kemija lactic acid
sol mléčne kisline lactate
mléčna kaša milky porridge, arhaično milk pap, (s kruhom) bread and milk, narečno pobs
mléčna kava coffee with milk, café au lait
mléčni kruhek French roll, (z rozinami) currant bun
mléčna kuhinja kitchen serving milk dishes
mléčna kura medicina milk cure
mléčna restavracija milk bar
mléčni riž milk rice, rice boiled in milk
mléčna sestra foster sister
mléčni brat foster brother
mléčni proizvodi dairy produce (ali products pl)
mléčni sladkor lactose, milk sugar
mléčno steklo frost-glass, (brušeno) frosted glass
mléčni zob milk tooth
mléčno zobovje set of milk teeth
mléčna žleza mammary (ali lacteal) gland
predpisati mléčno dieto to put someone on a milk diet

móčnat mealy; floury; made of flour; farinaceous

móčnata hrana farinaceous food
móčnata sladka jed sweet, pudding
móčnati cmok dumpling

munition [münisjɔ̃] féminin (večinoma pluriel) strelivo, municija

munition explosive, incendiaire eksplozivno, zažigalno strelivo
pain masculin de munition komis, vojaški kruh
ravitaillement masculin en munitions oskrbovanje s strelivom
(humour) munitions de bouches živež, hrana
n'avoir plus de munition (familier) biti brez denarja, biti »suh«

naturale agg.

1. naraven:
bellezze naturali naravne lepote
ricchezza naturale naravno bogastvo
storia naturale prirodopis, naravoslovje
scienze naturali naravoslovne znanosti

2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
diritto naturale naravno pravo

3. naraven; prirojen:
figlio naturale nezakonski sin
istinto naturale naravni nagon
morte naturale naravna smrt
vita natural durante za življenja

4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
atteggiamento naturale naravno obnašanje
capelli naturali naravni lasje
cibo naturale naravna, pristna hrana
al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
capelli al naturale naravno počesani lasje
copiare al naturale zvesto posnemati

naval [néivəl] pridevnik
pomorski, mornariški

naval academy pomorska akademija
naval architecture gradnja vojnih ladij
naval aviation pomorska aviacija
naval officer mornariški častnik
naval power pomorska velesila
naval stores oprema in hrana za mornarico; ekonomija katran, smola, terpentin itd.

neužit|en [è] (-na, -no) ungenießbar
neužitna hrana der Hundefraß

nutritívo redilen, hranilen

alimentación nutritíva močna hrana
substancia nutritíva redilna snov, hranivo

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

odlíčen (-čna -o) adj.

1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
odličen kuhar un cuoco eccellente
odlična hrana cibo squisito, prelibato

2. ottimo, abbondante:
odlična kupčija ottimo affare

3. magnifico; bellissimo

4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
odlična vina vini rinomati
mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

5. šol. lodevole (voto)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
šport. odlična tekma partitona
ekst. odlično vino nettare

okrevajoči samostalnik
pogosto v množini (kdor se zdravi po bolezni) ▸ lábadozó
Orehi so odlična hrana za otroke, starejše ljudi, okrevajoče in seveda športnike. ▸ A dió nagyszerű táplálék a gyermekek, az idősek, a lábadozók és természetesen a sportolók számára.
Da bi potrdil svoje prepričanje, da je prebava pravzaprav le kemični proces, je zbiral vzorce prebavnih sokov okrevajočega in jih dal v preiskavo več kemikom. ▸ Hogy megerősítse meggyőződését, miszerint az emésztés valójában kémiai folyamat, mintákat gyűjtött a lábadozók emésztőnedveiből, és több vegyésszel bevizsgáltatta azokat.

okúsen¹ (-sna -o) adj.

1. gustoso, piacevole, saporito; ghiotto, succulento, prelibato, squisito:
okusna hrana cibo saporito
okusna jed intingolo, pietanza ghiotta

2. di (buon) gusto:
okusna obleka abito di buon gusto

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

ostúden abominable, détestable, exécrable; affreux, hideux, atroce, ignoble; dégoûtant, répugnant, écœurant, sordide, immonde

ostudna hrana nourriture ženski spol ignoble (ali exécrable, familiarno dégueulasse)
ostudno licemerstvo hideuse (ali répugnante) hypocrisie ženski spol
ostuden zločin crime moški spol abominable (ali sordide)
to mi je ostudno j'ai cela en horreur (ali en abomination)

osvežílen refreshing; bracing; recreating

osvežílna pijača, hrana refreshment
osvežílen počitek refreshing rest
osvežílen vetrič refreshing breeze

otróški infantil

otroški bavbav coco m
otroška bolezen (umrljivost) enfermedad f (mortalidad f) infantil
otroška doklada subsidio m familiar, puntos m pl por hijos
otroško igrišče parque m infantil
otroška kaša papilla f
otroška ljubezen amor m filial
otroška sestra, vzgojiteljica niñera f
otroška vozovnica billete m infantil, medio billete m
otroško varstvo protección f de la infancia
otroški voziček cochecito m
otroški vrtec casa-cuna f, guardería f infantil, jardín m de la infancia, fam parvulario m
otroška vrtnarica maestra f de párvulos
otroška hrana alimentos m pl para niños
otroški bicikel bicicleta f de niño
otroški zdravnik pediatra m
odrasti otroški dobi haber salido ya de la infancia

pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)

I. „pasti (pasem)“, in sicer

1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.

2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).

3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —

II. pesn.

1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.

2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.

3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum

1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.

2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.

3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci.