Franja

per-celebrō -āre -āvī -ātum (per in celebrāre)

1. prav pogosto narediti (delati, početi, vršiti): ut exercerent, ut gererent, ut percelebrarent haec mala Arn.

2. vedno imeti na jeziku, v pass. = povsod biti razširjen (znan), krožiti, govoriti se o čem: versūs totā Siciliā percelebrantur Ci., percelebrata sermonibus res est Ci.

pergō -ere, perrēxī, perrēctum (po sinkopi iz *per-regō)

I. trans.

1. (začeto gibanje, premikanje, pot) nadaljevati: iter Ter., S., L., T., iter coeptum Auct. b. Afr., viam in Macedoniam Ci.

2. z inf. dalje, naprej, še kaj vršiti (delati, početi, opravljati): agere cum populo Ci., ad eum ire Ci., ire, porro ire, hosti obviam ire, ire ad hostes, navigare Peloponessum L., retro ire Cu., Saguntum ire L. nadaljevati (iti, prodreti) do Sagúnta, ire ad hostes L., perge linquere Thespiae rupis Aonios specus Cat. takoj zapusti.

3. nadaljevati govor, še naprej govoriti:
a) z inf.: perge porro dicere (proloqui) Pl., perge quattuor mihi istas partes explicare Ci.; elipt.: sed pergo praeterita (sc. commemorare) Ci. ep., pergit in me maledicta (sc. dicere ali congerere) Ci.; occ. abs. (brez inf.): perge porro Pl., perge de Caesare Ci., perge, ut coeperas Ci., pergam atque insequar longius Ci., pergamus ad reliqua Ci. razpravljajmo še o (pre)ostalem. —

II. intr.

1. odpraviti (odpravljati) se, odriniti, iti kam, kam priti, prodreti (prodirati): huc, horsum Ter., perge porro Ci., ad castra C., in exsilium, in Macedoniam Ci., domum, in solitudines, adversum hostes S., ad delendam urbem Veios L., in bellum adversus Lacedaemonios Iust., alicui obviam Corn., quo pergeret, ad imperatorem an ad patres T., Aethiopiam Hier., eādem, quā ceteri, viā Ci., ut ad eas (sc. virtutes) cursim perrectura beata vita videatur Ci.; s sup.: nunc, quod accepi, obsonatum pergam Pl.; impers.: ad plebem pergitur Caecil., non potest ad similitudinem pergi rei, quae necdum est Macr.

2. pripraviti (pripravljati) se na kaj, truditi se za kaj, kako začeto delo zaključiti (zaključevati), dognati, spraviti (spravljati) h koncu, narediti, izvesti kaj do konca, dokonč(ev)ati: perge, aude, nate! Poeta ap. Ci. na noge! daj! nuj!, pergite, Pierides! V. dajte! začnite! nujte!, pergin? infelix Pl. ostajaš (vztrajaš) pri tem? se držiš tega? ne nehaš?, prospere cessura, quae pergerent (po starejših izdajah prospere cessurum quā pergerent) T. za kar se trudijo, kar nameravajo; s sup.: socios defensum pergit Gell. ne preneha.

Opomba: Pergin = pergisne, pergitin = pergitisne: Pl.

périphraser [-ze] verbe transitif, vieilli opisovati, govoriti v perifrazah

perorate [pérəreit] neprehodni glagol
na dolgo in široko govoriti, govoričiti; povzeti na koncu govora

pérorer [perɔre] verbe intransitif dolgo in naduto govoriti, čvekati, kvasati

petelíniti -im
I. ekspr. udvarati se, obiljetati, obletati koga: peteliniti okrog dekleta
II. peteliniti se ekspr.
1. uznemirivati se, uzrujavati se: peteliniti se za prazen nič
2. šepuriti se, kočoperiti se, gorditi se: peteliniti se s svojimi uspehi
3. uobraženo govoriti, osiono se ponašati
4. junačiti se

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

piepsen čivkniti; govoriti z visokim glasom

pipe² [páip]

1. neprehodni glagol
piskati; žvižgati, zavijati (veter); brlizgati (ptič); hripavo govoriti, piskati pri govorjenju
sleng jokati

2. prehodni glagol
požvižgavati, piskati napev (na piščalko itd.)
navtika z žvižgom sklicati posadko; napeljati cevi, speljati po ceveh (vodo, plin itd.); okrasiti (torto s sladkornim oblivom, obleko z našitki)
botanika grebenčiti (trte, sadike)

sleng to pipe (one's eyes) jokati
navtika to pipe away dati signal (z žvižgom) za odhod ladje
sleng to pipe down utihniti, izgubiti samozavest, postati skromnejši
to pipe up zapiskati na piščalko; zapeti, oglasiti se s piskajočim glasom

pískati -am
1. piskati, piskutati, govoriti tankim, visokim glasom
2. svirati: piskati na flavto; pastir piska
3. zviždati: lokomotiva piska pred postajo
4. fijukati: veter piska
5. tanko piskati teško se probijati, sastavljati kraj s krajem; tanka mu piska; to bo še piskal
čeka ga još težak život

piskùtati pìskućēm piskutati, govoriti s sikavim glasom

plappern klepetati, nenehno nekaj govoriti; čenčati

platform² [plǽtfɔ:m]

1. prehodni glagol
postaviti govornika na oder

2. neprehodni glagol
govoriti z odra

plávšati -am (nj. dijal. plauschen)
1. razg. ćaskati, čavrljati, ćeretati: vse popoldne sta plavšali
2. govoriti komu, udvarati se komu, zavoditi koga: ni treba moje ljubice plavšati

pléntati -am
1. proklinjati koga, psovati: plental je nad vsemi
sve je psovao
2. bes te plentaj
da te đavo nosi, đavo te odnio, aratos te bilo
3. trabunjati, bulazniti, govoriti besmislice

pleteníčiti -im preklapati, govoriti koješta

po pril.
1. po: po eden
po jedan; po dva
po dva; po trije možje
po trojica; po enkrat
po jedanput; po dvakrat
po dva puta, po trikrat
po tri puta; postaviti v vrsto dva po dva
postrojiti dva po dva; po več tednov ga ni
nema ga po više tjedana, po više sedmica, po više nedjelja (-del-)
2. govoriti po slovensko govoriti slovenski, govoriti slovenački; po pasje živeti
živjeti (-ve-) kao pas

pöbeln prostaško se vesti/govoriti

polissonner [-sɔne] verbe intransitif potepati se; nespodobno se vesti ali govoriti; biti poreden, neubogljiv (otrok)

politiquer [-tike] verbe intransitif, vieilli, familier govoriti o politiki; péjoratif politizirati