Franja

prošnj|a³ [ô] ženski spol (-e …) religija das Gebet
glavna mašna prošnja Tagesgebet
prošnja nad darovi Gabengebet
prošnja po obhajilu [Schlußgebet] Schlussgebet

quid

m el quid de la dificultad glavna težava
¡ahí está el quid! za tem grmom tiči zajec!

radicar [c/qu] koreniniti, korenine imeti; nahajati se, biti

la ventaja principal radica en que... glavna prednost je v tem, da ...
radicarse korenine pognati; Am naseliti se, nastaniti se

razlíček (-čka) m min., bot., zool. varietà, specie:
min. glavna različka serpentina sta antigorit in hrizolit le principali varietà di serpentina sono l'antigorite e la crisolite
bot. ostrožnik je enoletnica s številnimi barvnimi različki la consolida è una pianta annua con numerose varietà di vario colore
zool. različki zlatih ribic varietà di pesciolini rossi

réal, e, aux [real, reo] adjectif kraljevski; féminin, histoire kraljevska galeja

galère féminin réale glavna, kraljevska galeja

réč (-í) f

1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)

rēgio

A) agg. (m pl. -gi)

1. kraljev; kraljevski:
per regio decreto s kraljevim dekretom
regio esercito kraljeva vojska

2. kem.
acqua regia kraljeva voda, zlatotopka

3. pren. glaven:
scala regia glavno stopnišče (v palačah)
via regia glavna ulica

B) m (pl. -gi)
regi pl. voj. hist. kraljeva vojska (v Risorgimentu)

répétition [repetisjɔ̃] féminin ponovitev, ponavljanje; inštruktorska ura; théâtre, musique skušnja

répétition générale, en costume (théâtre) glavna skušnja, generalka
fusil masculin, montre féminin à répétition puška, ura repetirka
donner des répétitions inštruirati, dajati privatne učne ure
mettre une pièce en répétition začeti vaditi kako igro
la pièce est en répétition (théâtre) igro vadijo
prendre des répétitions jemati ure pri inštruktorju

résistance [rezistɑ̃s] féminin odpor, upor, rezistenca; odpornost; vztrajnost; trpežnost, vzdržnost; technique trdnost; architecture nosilnost

R résistance odporniško gibanje
de résistance odperen, trpežen; vztrajen
résistance de l'air, au frottement zračni upor, upor pri trenju
résistance acharnée, héroique zagrizen, junaški odpor
résistance active, passive aktiven, pasiven odpor
Comité National de la Résistance (C. N. R.) Narodni odbor odporniškega gibanja
nid masculin de résistance odporniško gnezdo
noyau masculin de résistance jedro odpora
plat masculin de résistance glavna jed pri obedu
unité féminin de résistance ohm
bousculer, forcer une résistance zlomiti odpor
céder sans résistance popustiti, odnehati brez odpora
être sans résistance biti neodporen (za bolezni)
faire résistance upirati se
faire une belle résistance hrabro se upirati, se braniti
se heurter à une résistance zadeti na odpor
entrer dans la Résistance pridružiti se odporniškemu gibanju
prendre la ligne de moindre résistance iti po poti najmanjšega odpora
la résistance se raidit odpor se krepi, jača
trouver de la résistance naleteti na odpor
manquer de résistance, n'avoir aucune résistance ne biti odporen, vztrajen

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

rezidénca résidence ženski spol , (prestolnica) capitale ženski spol

glavna (druga) rezidenca résidence principale (secondaire)
kraljevska rezidenca résidence royale

Rhodanus -ī, m (Ῥοδανός) Ródan, glavna reka jugovzhodne Galije (zdaj Rhone): C., L., O., H., Mel., Mart., Plin. idr.; meton. Poródanci, Gálci: Lucan. Od tod

1. Rhodanītis -idis, f k Ródanu sodeč, ródanski: urbes Sid. ob Rodanu ležeča.

2. Rhodanūsia -ae, f Rodanúzija, poznejše ime mesta Lugdunum v Galiji (zdaj Lyon): Sid.

road¹ [róud]

1. samostalnik
cesta, pot
navtika sidrišče (zunaj luke)
ameriško, železnica železniška proga, tir, tračnice; potovanje

any road pogovorno vsekakor
by road po cesti
in the road napoti
on the road na potovanju, na poti, na turneji
road construction gradnja cest
road safety regulations množina cestni prometni predpisi
high road, main road glavna cesta
private road zasebna pot
rule of the road cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)
royal road figurativno varna pot, lahka pot
there is no royal road to success pot do uspeha ni lahka
the road is made železnica kretnice so postavljene
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to be in s.o.'s road biti komu napoti
he is on the road to fame postal bo slaven
to get into s.o.'s road delati komu napoto
to get out of the road iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto pot
to give on the road pustiti iti mimo, umakniti se
to go on the roads potovati po trgovskih poslih
to leave the road navtika izpluti s sidrišča
to take the road kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovati
to take to the road britanska angleščina, arhaično postati cestni ropar (razbojnik)

2. pridevnik
cestni

road bend (curve) cestni ovinek (vijuga, zavoj)
road junction cestno vozlišče, križišče
road map karta cest
road sign cestni (prometni) znak

ročic|a¹ ženski spol (-e …) tehnika der Hebel, Handhebel (krmilna Führungshebel, Bedienungshebel, nihajoča Schwinghebel, za plin Gashebel, preklopna Umschalthebel, prestavna Gangschaltungshebel, Schalthebel, za ročno zavoro Handbremshebel, za upravljanje Betätigungshebel, vklopna Einschalthebel, zavore Bremshebel); der Arm (elektrodna Elektrodenarm, glavna Hauptarm, hidravlična Hydraulikarm, kontaktna Kontaktarm, lovilna Fangarm, lučalna Schlagarm, mešalna Krählarm, naravnalna Einstellarm, pomična Schwenkarm, prijemalna Greifarm, bremena Lastarm, brisalca Wischarm, jarma Jocharm, fizika sile Kraftarm, vzvodna Hebelarm); metalurško: der Schaft; tiskarsko: der [Preßbengel] Pressbengel
vrtljiva ročica die Kurbel
pomorstvo die Pinne
ročica registra pri orglah: der Registerzug
s premikom ročice durch Betätigen eines Hebels
s kratko/dolgo ročico kurzarmig/langarmig

rôle [rol] masculin, théâtre vloga; seznam; zvitek

à tour de rôle po vrsti, po redu
rôle d'équipage seznam ladijskega moštva
rôle principal, secondaire glavna, stranska vloga
premier rôle glavna vloga, glavni igralec
uvoir le beau rôle izkazati se v kaki situaciji; imeti lahko delo
assumer un rôle important prevzeti pomembno, važno vlogo, funkcijo
créer un rôle ustvariti, prvikrat igrati neko vlogo
distribuer les rôles razdeliti vloge
jouer un grand, petit rôle (figuré) igrati veliko, majhno vlogo
jouer un mauvais rôle (figuré) igrati grdo vlogo

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

rue [rü] féminin

1. ulica

2. botanique rutica

dans la rue (v francoski Švici)
en rue na ulici
rue adjacente, de traverse stranska, prečna ulica
rue d'affaires, d'habitation, de magasins poslovna, stanovanjska, trgovska ulica
rue barrée zaprta ulica
rue à sens unique, passante enosmerna, živahna ulica
grande, petite rue glavna, stranska ulica
grand rue, grand-rue velika, glavna ulica
à tous les coins de rue povsod
fille féminin des rues pocestnica, prostitutka
vieux comme les rues zelo star
avoir pignon sur rue imeti svojo (lastno) hišo, biti premožen
courir les rues biti razširjen, banalen
être à la rue (figuré) biti na cesti (brez doma)
jeter à la rue vreči na ulico, na cesto
manifester, descendre dans la rue demonstrirati, figuré iti na ulico
traverser la rue iti čez cesto

saison [sɛzɔ̃] féminin letni čas, sezija, sezona; (posebna) doba v življenju; ugoden trenutek; médecine kura

saison d'une station de ski sezona zimskega centra
saison des pluies, sèche deževna, sušna doba
saison des amours doba, čas parjenja živali
saison théâtrale gledališka sezona
la belle saison konec pomladi in poletje
la mauvaise saison konec jeseni in zima
arrière-saison féminin (pozna) jesen
marchande féminin des quatre saisons ulična branjevka (z vozičkom)
plein masculin de la saison visoka, glavna sezona
vente féminin de fin de saison sezonska razprodaja
la saison bat son plein sezona je na višku, na vrhuncu
faire une saison à Rogaška Slatina napraviti kuro v R. S.
étre de saison (figuré) biti na mestu, biti umesten
être hors de saison, ne pas être de saison ne biti na inestu
vêtement masculin de demi-saison spomladanska ali jesenska obleka

secundārius 3 (secundus) k drugi vrsti (k drugemu redu) sodeč, drugovrsten, drugo(raz)reden: mel COL., panis SUET.; o abstr.: habet statum res publica de tribus secundarium CI.; Od tod subst. secundārium -iī, n postranska zadeva (stvar, reč), postranščina (naspr. caput poglavitna, glavna reč): CI.

sestavin|a ženski spol (-e …) der Bestandteil (glavna Hauptbestandteil, zmesi Mischungsbestandteil), die Komponente, der Inhaltsstoff
osnovna/temeljna sestavina der Grundbestandteil, der Grundbaustein
razmerje sestavin das Mischungsverhältnis
ločevanje na sestavine die Zerteilung
sestavine za zmes das Mischgut