Franja

cent¹ [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

il a cent fois raison stokrat ima prav
les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
pour cent za vsoto sto frankov
(prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
faire les cent pas hoditi sem in tja
il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran

Cephalō -ōnis, m (iz κεφαλή glava) Kefalon, priimek: Luc.

cerebrum -ī, n (prim. gr. κάρ, κάρᾱ, κάρανον = jon. κάρη, κάρηνον glava, ἔγκαρον in ἴγκρος možgani, κρᾱνίον lobanja, κόρση sencè, lat. cernuus, cornu, cervīx, cervus, crābrō)

I.

1. možgani: Kom., Lucr., Cels., Plin., Suet. idr., alii in corde, alii in cerebro dixerunt animi esse sedem Ci., sparsoque infecta cerebro V. z razpršeno možganovino, truncus inlapsus cerebro H.

2. met.
a) mozeg = razum, pamet: Pl., Ph., Suet., putidius cerebrum est... Perilli H.
b) vročeglavost, nagla jeza: Pl., o te, Bolane, cerebri felicem H.

3. pren.
a) stržen, srž: Plin.
b) smisel, vsebina: huius fabulae... interius c. Fulg.

— II. lobanja, črepinja: Plin. Val., Th. Prisc., Sid.

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

cifr|a ženski spol (-e …) matematika die Ziffer, das Zahlzeichen
figurativno glava ali cifra Kopf oder Schrift
matematika vsota cifer die Quersumme

cilíndrski (-a -o) adj. di, del cilindro; a cilindri; per cilindri:
štiricilindrski motor motore a quattro cilindri
strojn. cilindrski blok blocco dei cilindri, monoblocco
cilindrska glava testa del cilindro

cofre moški spol kovček, skrinja

pelo de cofre rdeča glava, rdečeglavec

combustion [kɔ̃büstjɔ̃] féminin gorenje, zgorevanje; figuré požar; vrenje

combustion lente tlenje
combustion spontanée samovžig
moteur masculin à combustion interne motor z notranjim izgorevanjem
point masculin de combustion gorišče
j'ai la tête en combustion glava mi gori, mi je kot v ognju

confus, e [kɔ̃fü, z] adjectif v neredu, zmeden, zbegan; zmešan, konfuzen, nejasen; v zadrego spravljen, osramočen (de zaradi)

affaire féminin confuse zapletena, zmedena zadeva
amas masculin confus de vêtements kup oblek v neredu
esprit masculin confus (figuré) zmešana glava
explication féminin confuse nejasno pojasnilo
je suis confus zelo obžalujem (da se je po moji krivdi to zgodilo)
vous êtes trop aimable, je suis confus preveč ste ljubeznivi, v zadrego me spravljate (nerodno mi je)

corcho moški spol pluta, probkovina; skorja (zamašek, sandala, podloga) iz plute; panj

corcho aglomerado stisnjena pluta
cabeza de corcho (fig) prazna glava
plantilla de corcho vložek iz plute (za čevlje)
tapón de corcho zamašek iz plute
flotar como el corcho en agua (fig) znati si pomagati v vsakem položaju
nadar sin corchos (fig) sam si znati pomagati
¡quieto el corcho! ničesar se ne dotakniti!
hacer el corcho (Či) nenadoma ven planiti (kot zamašek iz steklenice)

coronado kronan, venčan

testa coronada kronana glava, vladar
coronada villa mesto Madrid

coronato agg. kronan:
testa coronata kronana glava, vladar

couronné, e [kurɔne] adjectif venčan, kronan; ki ima okroglo rano na kolenu

tête féminin couronnée kronana glava, vladar, -ica

crēscō -ere, crēvī, crētus (incoh. iz debla crē rasti)

1. (o tistem, česar še ni) rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati: quae sursum crescunt Lucr., quaecumque e terra corpora crescunt Lucr., corpore de patrio et materno sanguine crescunt (liberi) Lucr., crescit barba pilique per omnia membra Lucr., qui postea creverunt Varr. potomci, hic et acanthus et rosa crescit V. (Culex), crescentes segetes O., tibi, mors, crescit omne Sen. tr., in exitu paludis saxum crescit Plin.; pogosto (pesn.) pt. pf. crētus 3 izvirajoč od (iz), izhajajoč od (iz), rojen od (iz), po rodu; s samim abl. ali z a(b): mortali corpore cretus Lucr., hortamur fari, quo sanguine cretus V., venisse Aenean, Troiano a sanguine cretum V., cretus Amyntore O., Semiramio Polydaemona sanguine cretum … sternit O., cretus ab origine eādem O.

2. (o tistem, kar že obstoji) rasti, dorasti (doraščati), narasti (naraščati): ostreis conchyliisque omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., crescere non possint fruges, arbusta, animantes Lucr., corpus crescere iam domitis (equis) sinito V., toti salutifer orbi cresce, puer O., postquam super ora caputque crevit onus O., ut pennas clivo (abl. = in clivo) crevisse putes O., crescere in ventrem V. (o murki), tu ignoras arbores magnas diu crescere, unā horā exstirpari? Cu., pili crescunt et in quibusdam morbis Plin.; poseb. pri pretvorbah = z rastjo pretvoriti (pretvarjati) se, (z)rasti v kaj: ille … in caput crescit O. raste v glavo, poveča se mu glava, in frondem crines, in ramos bracchia crescunt O., coeperunt curvari manus et aduncos crescere in ungues O.; enalaga: crescentes anni O., Mart. doba rasti, mladostna leta.

3. pren.
a) (o tistem, česar še ni) (z)rasti, nasta(ja)ti: haec villa inter manus meas crevit Sen. ph., ingens his terris crescit labor Sil.
b) (o tistem, kar že obstoji) rasti, narasti (naraščati) = (po)večati se, (po)množiti se; (najprej o naravnih stvareh): cum Albanus lacus praeter modum crevisset Ci. je bilo čezmerno naraslo, Liger ex nivibus creverat C., forsitan Aethiopum penitus de montibus altis crescat Lucr. (o Nilu), cava flumnia crescunt cum sonitu V., Iliaco tumidum qui crescere Thybrim sanguine … videbit V., mare inoffensum crescenti adlabitur aestu V. s kipečo plimo, Roma interim crevit Albae ruinis L., in aeternum urbe conditā, in immensum crescente L., cognata moenia laetor crescere O., crescunt loca decrescentibus undis O. kraji se vzdigujejo, medtem ko valovi upadajo, crescit in immensum (Atlas) O. se dviga, kipi, petra non modicis ac mollibus clivis in sublime fastigium crescit Cu. se ne vzdiguje; (o mesecu) rasti: luna crescens Varr., Ci., Macr., cum luna triduum recessit a sole, crescit et illuminatur Vitr., nunc de crescenti lumine lunae … dicam Varr., crescens minuensque sidus Plin.; (o dnevu) rasti, daljšati se: crescere dies licet et tabescere noctes Lucr., ut dies crevit decrevitve Plin. iun.; (o jedeh) rasti, (po)večati se, napihniti (napihovati) se: crescit et invito in ore cibus O., non in ore crevit cibus Sen. ph.; (o sočivju) nabrekniti (nabrekati): coquendo cr. Plin.; (o lesu) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati): contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr.; (o oteklini) (po)večati se, zateči (zatekati), oteči (otekati): tumor … retento spiritu crescit Cels.; (o udih) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati), oteči (otekati): crescentia laboribus membra Plin. iun. od moči nabrekli udje, creverunt artus (namreč pri mučenju) Sil., od tod (o mučencu samem): crescit et suspensus ipse vinculis latentibus Prud. Potem pren. (o raznih drugih stvareh, poseb. abstr.) = rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se, (o)krepiti se, (o)jačati se: Lucr., Vell., Sen. ph. idr., plagae (udarci) crescunt Ter., crescit in dies singulos hostium numerus Ci., crescens in dies multitudo hostium L., metuisti, ne aes alienum tibi cresceret Ci. da ti ne bi narasel, neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N., his omnibus annona crevit C. je poskočila cena žita, crescit pretium Plin. raste, reliqua (zaostanki obresti) creverunt Plin. iun., plebis opes inminutae, paucorum potentia crevit S., multis occulto res (imetje) crescit fenore H., improbae crescunt divitiae H., crescentem sequitur cura pecuniam H., simul crescit inopia omnium (vsega) L., crescente certamine et clamore L., crescebat in eos odium Ci., quod ex his studiis quoque crescit oratio et facultas Ci. ker tudi ti nauki pospešujejo govorniško nadarjenost, ad extremam aetatem eorum amicitia crevit N., advenientes crescentesque morbi Ci., crescentes morbi Cels., si febris non decrescit, sed crescere desiit Cels., si etiam vehementius dolor crevit Cels., crescunt ignisque dolorque O., crescit indulgens sibi dirus hydrops H. se poslabša, primo pecuniae, deinde imperii cupido crevit S., fuga atque formido crescit S., Tuscis crevit audacia L., fama e minimo sua per mendacia crescit O., crescentibus iam provinciis (opravki, posli) L., crescit mihi materies Ci. ep. snov (za pisanje) mi raste pod roko, quoniam satis huius voluminis magnitudo crevit Corn., crescens carmen O. še nedovršena, liber crevit Plin. iun., iambi a brevibus in longas (syllabas) nituntur et crescunt Q., crescente vento Cat., crescente aestu Cu., in foro eius vox crescebat tamquam tuba Petr.; (poseb. pogosto o pogumu) narasti (naraščati): cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit ex eo hostium (v sl. dat.) animus L., morte Africani crevere inimicorum animi L.; z dat.: plebi creverant animi L., animus crevit praetori, ut Cassandream oppugnaret L., hinc animus crevit obsessis Cu., hostibus quoque crevere animi Iust.; (o bitjih): cr. malo ali per damnum O. (o hidri, ki sta ji namesto ene odbite glave zrasli dve), quoad vixit, virtutum laude crevit N. je rasel (pridobival) v … ; e nostro crescit maerore Charaxus O. se opogumi, tako tudi: cresco et exsulto Sen. ph.
c) occ. α) po imetju rasti, v imetju pridobi(va)ti, povzdigniti (povzdigovati) se, opomoči si, (o)bogateti: ut rei publicae, ex qua crevissent, tempus accommodarent L., crescam patrimonio, non corpore Petr., ex parvo, ab asse, de nihilo crevit Petr. β) (politično) (z)rasti v moči, ugledu = moč (vpliv, veljavo) pridobi(va)ti, visoko povzpe(nja)ti se, mogočen (mogočnejši) posta(ja)ti, (o)krepiti se, opomoči si, povzdigniti (povzdigovati) se: si nostram rem publicam vobis et nascentem (v njenem nastajanju) et crescentem (v njeni rasti) et adultam (v njenem razcvetu) et iam firmam et robustam (v njeni že utrjeni moči) ostendero Ci., cum Atheniensium opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., Rhodiorum civitas populi Romani opibus (s podporo) creverat S., labore atque iustitia res publica crevit S., concordiā parvae res crescunt, discordiā maximae dilabuntur S., secundis usque laboribus Romana pubes crevit H., sic fortis Etruria crevit V., Saguntini in tantas creverant opes, ut … L., non tantum interest nostrā Aetolorum opes ac vires minui, quantum non supra modum Philippum crescere L., o quantum de tenui Romanus origine crevit O., crescens regnum Iust.; (tudi o posameznikih): date crescendi copiam Ter., oblatam sibi facultatem putavit, ut ex invidia senatoria posset crescere Ci., crescendi in curia sibi occasionem datam ratus L., timentes, ne crescendi ex se inimico collegae potestas fieret L. da se ne bi zaradi njegovega padca dokopal … tovariš do vpliva, qua ex re creverat cum famā tum opibus N., frater per se crevisset C., fit Mimnermus et optivo cognomine crescit H.

Opomba: Sinkop. inf. pf. crēsse: Lucr.

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

čitaln|i (-a, -o) Lese- (glava der Lesekopf)
tehnika čitalni avtomat der Leseautomat

črkovn|i (-a, -o) Buchstaben- (znak das Buchstabenzeichen, znak za število das Buchstabenzahlzeichen, pisava die Buchstabenschrift, uganka das Buchstabenrätsel)
črkovna stopnja der Schriftgrad
črkovna glava (pisalna glava) der Schreibkopf

délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti

esprit masculin délié bistra glava
avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik

dénudé, e [denüde] adjectif gol, ogoljen; brez vegetacije

bras masculin dénudé gola roka
crâne masculin dénudé plešasta glava
sol masculin dénudé zemlja brez vegetacije, gola tla