Franja

hujskašk|i (-a, -o) Hetz-, [Haß] Hass- (članek der Hetzartikel, govor die [Haßtirade] Hasstirade, die Hetzrede, časopis das Hetzblatt, parola die Hetzparole); aufwieglerisch, aufrührerisch; za vojno: kriegstreibend

hválen (-lna -o) adj.

1. di ringraziamento, elogiativo, encomiastico:
hvalna molitev preghiera di ringraziamento
hvalni govor discorso elogiativo

2. (vredno hvale) degno di lode, lodevole

hypocrita -ae, m in hypocritēs -ae, acc. -en, m (gr. ὑποκριτής)

1. mimik, ki je spremljal govor gledališkega igralca s kretnjami (pantomimo): Q., Suet.

2. metaf. hinavec: Vulg.

igitur, conj. (etim. nedognana beseda)

I. (v časovnem pomenu) ob teh (takih) razmerah, tako, tedaj: sei (= si) in ius vocat nec it antistator, igitur im (= eum) capito Tab. XII, quando habeo anulum, igitur rationem fabricarum dabo Pl., igitur tum, igitur deinde Pl. nato, potem, igitur demum Pl. potem torej šele, igitur ut Pl. tako da, zato da. —

II. pri log. sklepanju = tedaj, torej, potemtakem

1. v povednih stavkih: si mentiris, mentiris; mentiris autem: igitur mentiris Ci., res caelestes … ab homine confici non possunt; est igitur id, quo … conficiuntur, homine melius Ci., nihil omnium rerum melius quam omnis mundus administratur: consilio igitur mundus administratur Q.

2. v vprašalnih stavkih: quid igitur faciam? Ter., ubi igitur locus fuit errori deorum? Ci., ecquid igitur interest, Piso, inter haec interdicta? Ci., in quo igitur loco est? credo equidem in capite Ci.; pogosto iron.: igitur hocine est amare? Pl., dicet aliquis: haec est igitur tua disciplina? Ci., quin igitur ulciscimur Graeciam? Cu., quin igitur ad diripiendos thesauros discurritis? Cu.

3. v velelnih stavkih: vide igitur Ci., videte igitur, quid statuatis! Ci., custodiatur igitur vita mea rei publicae Ci., conserva igitur tuis suos Ci., sit igitur cura elocutionis quam maxima, dum sciamus Ci., igitur exprome nobis T. —

III. nadaljujoč (po odmikih, digresijah) pretrgani govor = torej, kakor povedano, pravim: nam etiam ab orationibus disiungo me fere referoque ad mansuetiores Musas … ; scripsi igitur Aristotelio more tres libros de oratore Ci. ep., huic pro tantis meritis honoris corona a populo data. … Illa igitur contentus Thrasybulus … N., Epaminondas, Polymnidis filius, Thebanus. … Natus est igitur patre, quo diximus N., Dareus … statuit ipse decernere. … Igitur castris ad Babylona positis … universas vires in conspectum dedit Cu. —

IV. povzemajoč več pojmov, misli ali govor nekako zaključujoč = skratka, z eno besedo: de sicariis, de veneficiis, de peculatu infitiari necesse est. Id est igitur genus primum causarum in iudiciis ex controversia facti Ci., pro imperio, pro exercitu, pro provincia, … pro his igitur omnibus rebus, … nihil a vobis nisi huius temporis totiusque mei consulatus memoriam postulo Ci., nunc ad demonstrativum genus causae transeamus. … In huiusmodi igitur causa principium sumetur aut … Corn.

Opomba: Sprva se je beseda igitur enklitično pritikala predhodni besedi. Pri Ci. in L. je nav. drugi pojem v stavku, pri Ci. stoji včasih tudi na tretjem, četrtem ali petem, pri Pl. enkrat celo na sedmem mestu. Pri S. in T. večinoma uvaja stavke, C. se ga izogiblje.

iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
iméti glavno besedo to be the spokesman
iméti čas za to have time for
iméti govor to make a speech, to deliver an oration
iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
iméti ime to bear a name
iméti nahod to have a cold
iméti nekaj denarja to have some money
iméti izbiro to have a choice
iméti napako to have a fault
iméti prav to be right
ne iméti prav to be wrong
iméti posla z to have dealings with
iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
iméti koga za norca to regard someone as a fool
iméti potrpljenje to have patience, to be patient
iméti težave to have difficulties
iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
iméti pravico do to be entitled to
iméti referendum to hold a referendum
iméti volitve to hold elections
iméti za posledico to entail
iméti v vidu to have in view
rad iméti to like, to be fond of
najrajši iméti to prefer above all
rajši iméti to prefer, to like better
sedaj imamo zimo it is winter now
imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
to nima nič na sebi it is of no consequence
kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
dobro se imejte! have a good time!
ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
imel je priti včeraj he was to come yesterday
hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
iméti obzir to be considerate
iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock

iméti avoir, posséder, tenir, considérer

v sebi imeti contenir
na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
imeti govor faire un discours
rad imeti aimer
rajši imeti aimer mieux, préférer
imeti prav avoir raison
ne imeti prav avoir tort
imeti v čislih estimer, considérer
imeti za norca se moquer de
imeti pri sebi avoir sur soi
kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
dobro se imej! porte-toi bien! adieu!

improvizírati improviser

improvizirati govor improviser un discours
improvizirati na orglah improviser à l'orgue

inaugural, e, aux [-gural, ro] adjectif otvoritven, nastopen

discours masculin inaugural nastopni govor
cérémonie féminin, séance féminin inaugurale otvoritvena svečanost, seja

inaugural otvoritven, posvetitven

discurso inaugural nastopni govor

inauguration [-sjɔ̃] féminin (slovesna) otvoritev; odkritje

discours masculin d'inauguration otvoritveni govor
inauguration d'une ligne aérienne otvoritev letalske proge
inauguration d'un monument odkritje spomenika

inavgurálen inaugural; inauguratory; inaugurative

inavgurálni govor inaugural address, inaugural

incendiario zažigalen

discurso incendiario (hujskaški) plamteč govor
granada incendiaria zažigalna granata; m zažigalec, požigalec

in-culcō -āre -āvī -ātum (in, calcāre)

1. s teptanjem utrditi, steptati, zatepsti: Gell., area subiectis paleis inculcetur Col.

2. v kaj zabiti, zatlačiti, zmašiti: Arn., pannos Col., lanam morsibus caninis Plin. v rano, ki jo je zadal pes.

3. metaf.
a) (v govor) vriniti, vtakniti, vkrpati, vstaviti: Graeca verba inculcantes inridemus Ci., ἀρχέτυπον crebris locis inculcatum Ci. ep. z mnogimi (vrinjenimi) dostavki obogateni izvirnik.
b) (osebi ali stvari) vriniti (vrivati), vsiliti (vsiljevati), vtisniti: Sen. ph., qui (Graeci) se inculcant auribus nostris Ci., quod erat illi nonnullorum artificiis inculcatum Ci. ep.
c) poseb. (v dušo, spomin) vtisniti, (v glavo) vtepsti, — vbiti, zabičati: aliquid memoriae iudicis i. Q., tradatur vel etiam inculcetur Ci., vos non modo oculis imagines, sed etiam animis inculcastis Ci.; s finalnim stavkom: inculcastine, ut Pisonem nominaret? Ci.; z ACI: inculcatum est Metello … , te aratores evertisse Timarchidis ep. ap. Ci. — Od tod adv. komp. inculcātius (iz pt. pf. inculcatus) nujno, živo, krepko, s poudarkom: i. commendare Aug.

indirect [indirékt, -dai-] pridevnik (indirectly prislov)
indirekten, posreden; ovinkast
figurativno kriv, skrivljen, dvoumen, nepošten

ekonomija indirect bill domicilna menica
ekonomija indirect expenses splošni izdatki
ekonomija indirect labour proračunski delavci
slovnica indirect object predmet v dajalniku
slovnica indirect speech odvisni govor
pravno indirect intent dolus eventualis, zla nakana
indirect route ovinek
pogovorno Indirect Rule upravljanje s pomočjo domačinov
ameriško, politika indirect initiative glasovanje na zahtevo volivcev

indirect, e [ɛ̃dirɛkt] adjectif posreden, indirekten

discours masculin indirect indirektni (zavisni) govor
impôts masculin pluriel indirects, contributions féminin pluriel indirectes posredni davki

indiréct -ă (-i, -e) adj. posreden, indirekten
□ vorbirea indirectă lingv. odvisni govor
□ complement indirect predložno dopolnilo

indirékten indirect

indiréktni davki indirect taxes pl
indiréktni govor gramatika indirect speech
indirékten namig an oblique hint

indirékten indirect; médiat

indirektni davek impôt moški spol indirect, contribution ženski spol indirecte
(gramatikalno) indirektni govor discours moški spol (ali style moški spol) indirect
indirektni objekt complément moški spol d'objet indirect
indirektno prehodni glagol verbe moški spol transitif indirect
indirektna razsvetljava éclairage moški spol indirect
indirektna volilna pravica suffrage indirect (ali à deux degrés)

indirékten (-tna -o) adj. (posreden) indiretto; mediato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. indirektna delitev divisione cellulare indiretta, cariocinesi
indirektne volitve elezioni indirette
indirektni davek imposta indiretta
mat. indirektni dokaz dimostrazione indiretta
lingv. indirektni govor discorso indiretto
lingv. indirektni objekt oggetto indiretto

indirékten indirecto

indirektni davek contribución (indirecta)
indirektni govor (gram) estilo m indirecto