Franja

môči (mórem)

A) imperf.

1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

Monat, der, (-s, -e) mesec; dieses Monats tega meseca (t.m.); im Monat v mesecu; vorigen Monats prejšnji mesec; laufenden Monats v tekočem mesecu; im fünften Monat v petem mesecu; heute in zwei Monaten danes dva meseca, čez dva meseca

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mrtvorojenec samostalnik
1. (mrtev otrok) ▸ halva születettMoja mama je imela pet splavov in pred menoj dva mrtvorojenca. ▸ Édesanyámnak öt vetélése és két halva született csecsemője volt előttem.

2. (o neučinkoviti ideji) ▸ halva született, életképtelen
Ta načrt je tako gospodarski kot politični mrtvorojenec. ▸ Ez a terv gazdasági és politikai szempontból is halva született.

mudíti (zavlačevati) to delay, to detain, to retard, to slow down

mudíti se to tarry, to delay; (bivati) to stay, to dwell
ne mudi se the matter is not urgent, there is no hurry
mudi se mi I am in a hurry, I've no time to spare, I am pressed for time
ne mudi se mi tako zelo I am not in that much of a hurry
ne mudi se za to there's no hurry for it
ne mudi se tako strašno there's no tearing hurry
pri tem delu se rad mudim I like to take my time over this job
kam se ti tako mudi? what's your rush?
mudil seje dva meseca v Zagrebu he stayed for two months in Zagreb
mudíti se pri čem to linger over something

nagnit pridevnik
(gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadtPri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

ne migniti z mezincem frazem
(nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
Dva milijona ljudi je umrlo od lakote, ne da bi ljubljeni vodja mignil z mezincem zanje. ▸ Kétmillió ember halt éhen anélkül, hogy a szeretett vezér akár csak a kisujját mozdította volna.
Sopomenke: niti z mezincem ne migniti

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

obširno prislov
(izčrpno) ▸ terjedelmesen, átfogóan, hosszasanNedavno sta obširneje spregovorili o svojem življenju. ▸ Nemrégiben hosszasan beszéltek az életükről.
Zelo obširno je opisan naš sončni sistem, predvsem podatki o velikosti in oddaljenosti astronomskih teles. ▸ Naprendszerünket nagyon terjedelmesen ismerteti, különösen a csillagászati objektumok méretét és távolságát.
Letos sta se zgodila še dva incidenta, o katerih mediji niso tako obširno poročali. ▸ Az idén még két incidens történt, amelyekről a médiumok nem számoltak be ennyire terjedelmesen.
O trgovanju s to delnico sem obširno pisal v preteklem članku. ▸ Egy korábbi cikkemben részletesen írtam a részvényekkel való kereskedésről.

odléči (-léžem) | odlégati (-am)

A) perf., imperf.

1. sentirsi meglio:
bolniku je odleglo il malato si sente meglio

2. (popustiti) calmarsi, scemare, cessare:
bolečine so mu odlegle i dolori sono scemati

3. valere quanto; lavorare per:
on odleže za dva lavora per due

B) odlégati se (-am se) imperf. refl. nareč. procedere, svolgersi

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

okláti to bite

ta pes je oklal dva dečka this dog has bitten two boys

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)