Franja

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

fruor -fruī, (nam. redkega pf. fruitus ali frūctus sum se uporablja usus sum ali fructum alicuius rei cepi), fruitūrus (iz frūguor, oz. *frūvor; prim. lat. frūx, frūctus, frūgi, frūmentum)

1. rabiti, (u)porabiti (uporabljati), v prid obrniti (obračati), uži(va)ti; z abl.: frui domo, campis Ci., eadem civitate Ci. skupaj prebivati, fruuntur corpora mobilitate Lucr., fructibus Agrippae … si recte frueris H., fr. persuasione Q.; star. z acc.: fr. pabulum Ca.

2. (z ljudmi) občevati, družiti se: meus frater mihi iucundus erat; non tam id sentiebam, cum fruebar, quam tum, cum carebam Ci., minus saepe quam voluit Attico fruebatur N., quo mihi frui non licet Plin. iun.; tudi v spolnem občevanju: Pl., Pr., qui nunc te fruitur H.

3. (kot jur. t. t.) uživati = užitek imeti od česa, okoristiti se s čim, imeti pravico do česa: demus (agellum), quî (= quo) fruatur Ter., usum et fructum omnium bonorum suorum Caesenniae legat, ut frueretur unā cum filio Ci., si constat hunc certis fundis frui solitum esse patre vivo Ci., agrum fruendum locare L., frui usurā Q.

4. metaf. (z abstr. obj.) uživati = vdajati se uživanju, naslajati se, veseliti se česa: fr. gaudio Ter., Plin. iun., bonis suis uti et frui Ci., tua misericordia fruuntur Ci., fr. amicitiae recordatione Ci. z veseljem se spominjati prijateljstva, gaudio, laetitiā voluptate Ci. vdajati se veselju, … , luce Ci. ali vitā Ci., S., Sen. ph. idr. = živeti, urbis conspectu, libertate pace Ci., N., caelo libero Ci., Sen. ph. idr., uživati (= dihati) prosti zrak, liberiore caelo O., tu voluptate frueris, ego utor Sen. ph., fr. poenā Mart., victoriā Fl., incendii spectaculo Iust.; pesn.: fr. votis O. doseči, kar si je kdo želel; star. z acc.: fr. ingenium Ter., nuptias Ap.; od tod pass.: nobis sapientia fruenda est Ci., ad quem (agrum) fruendum … invitat atque adlectat senectus Ci., iustitiae fruendae causā Ci., ad rem fruendam oculis L. da bi oči pasel na … , facies illa fruenda mihi O. Abs.: datur, fruare, dum licet Ter., satiatis iucundius est carere quam frui Ci., ars fruendi H., exsultabant, fruebantur T., agnoscebamus et fruebamur, cum … Plin. smo z veseljem gledali.

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

Gewinn, der, (-/e/s, -e) (Profit) dobiček (entgangener izgubljeni); (Nutzen) pridobitev, prid; (Treffer, Preis) dobitek; beim Schach: zmaga; das ist kein Gewinn für mich ni pridobitev; mit großem Gewinn s pridom; aus etwas Gewinn ziehen izvleči dobiček (iz česa); einen Gewinn abwerfen prinesti dobiček; einen Gewinn machen doseči dobiček/dobitek

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

gól² šport goal

čuvar, vratar góla goalkeeper, pogovorno goalie
vratnica góla goalpost
gólova črta goal line
beležiti, zabiti, doseči gól to score (ali to get) a goal
voditi s tremi góli to lead by three goals, to have a three-goal lead
brez góla (zadetka) goalless (ali no-score) draw
igra, v kateri je premaganec brez góla pogovorno whitewash
rezultat je 2 (gola) proti nič the score is 2 nil

grade¹ [greid] samostalnik
stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
ameriško razred
množina osnovna šola

at grade with na isti stopnji s
up to the grade standardne kakovosti
ameriško grade school osnovna šola
ameriško, sleng grade grabber stremuh
ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
to make the grade doseči svoj cilj
to be on the down-grade propadati
to be on the up-grade napredovati, dvigati se

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

grillo m

1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je

*hausse [os] féminin dvig(anje), (po)rast (cen), visoko stanje (tečajev, vrednostnih papirjev); podložek; muha (pri puški); žabica (pri violini)

hausse abusive, illicite des prix navijanje cen
hausse du coût de la vie porast življenjskih stroškov
hausse en flèche des prix naglo dviganje cen
hausse des loyers zvišanje najemnin
accuser une hausse izkazovati porast
être en hausse (commerce) dvigati se
obtenir une hausse des salaires doseči povišanje plač, mezd
spéculer à la hausse špekulirati na dvig borznih tečajev

hipérbola ženski spol matematika hiperbola

Ilegar a la hipérbola doseči najvišjo mero

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

in-comprehēnsibilis -e

1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.

2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl.

inteligencia ženski spol inteligenca, razumnost, umnost, bistroumnost; mnenje; domneva; spretnost; (tajen) sporazum; obvestilo, sporočilo

mala inteligencia nesporazum
mirada de inteligencia razumevanja poln pogled, migljaj, namig
llegar a una inteligencia doseči sporazum

izíd resultado m , éxito m

končni izid resultado final
izid knjige publicación f de un libro
nesreča s smrtnim izidom accidente m mortal
smrtni izid (med) éxito letal
volilni izid resultado m de las elecciones
imeti željen izid obtener (ali tener) el resultado deseado
doseči (obetati) ugoden izid obtener (prometer) un resultado ventajoso

klímaks climax

doseči klímaks to climax

kompromis samostalnik
1. (dogovor) ▸ kompromisszumŠe pred dnevi je kazalo, da bodo delodajalci in sindikat sklenili kompromis. ▸ Néhány nappal ezelőtt még úgy tűnt, hogy a munkaadók és a szakszervezet kompromisszumot kötnek.Povezane iztočnice: španski kompromis

2. (srednja pot; rešitev) ▸ kompromisszum
Najboljši kompromis med ceno, praktičnostjo in učinkovitostjo ohlajanja pijač je še vedno klasična prenosna hladilna torba. ▸ Az árat, a praktikusságot és az italok hűtésének hatékonyságát figyelembe véve még mindig a klasszikus hordozható hűtőtáska jelenti a legjobb kompromisszumot.
Podvozje nudi dober kompromis med lego na cesti in udobjem. ▸ A futómű jó kompromisszumot kínál az úttartás és a kényelem között.
Naprava je zanimiv kompromis med dlančnikom in mobilnikom, oblika je atraktivna. ▸ A készülék érdekes kompromisszum a PDA és a mobiltelefon között, a kialakítása vonzó.

3. ponavadi v množini (o nižanju standardov) ▸ kompromisszumProtestniki se ne pogajajo in ne delajo kompromisov. ▸ A tüntetők nem tárgyalnak és nem kötnek kompromisszumot.
Pri glasbi ne delata kompromisov, njune nastope poslušalci označujejo kot akustično poezijo. ▸ A zenéjükben nem kötnek kompromisszumokat, az előadásukat a hallgatók akusztikus költészetként jellemzik.
Hkrati ste zahtevni kupci, ki veste, kaj želite, in ne sprejemate kompromisov. ▸ Ugyanakkor Önök igényes vásárlók, akik tudják, mit akarnak, és nem kötnek kompromisszumot.
Sama sem sprejemala preveč kompromisov, to je edino, kar obžalujem. ▸ Én magam túl sok kompromisszumot kötöttem, és ez az egyetlen dolog, amit bánok.

kompromís compromise

doseči kompromís, priti do kompromísa to arrive at a compromise
dosegel je kompromís z upniki he reached a compromise with his creditors
napraviti kompromís to compromise, to make a compromise
obe strani sta sklenili kompromís the two sides compromised
sporazumeti se za kompromís to settle for a compromise

kompromís (-a) m

1. (delni sporazum) compromesso:
skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi

konsenz samostalnik
(soglasje) ▸ konszenzus, megegyezésKer se odločitve v Natu sprejemajo s konsenzom, Slovenija potrebuje podporo vseh. ▸ Mivel a NATO-ban a döntéseket konszenzussal hozzák meg, Szlovéniának mindenkinek a támogatására szüksége van.Bodo poslanci zmogli doseči konsenz glede tega vprašanja? ▸ Képesek lesznek-e az európai parlamenti képviselők konszenzusra jutni ebben a kérdésben?
V manjši skupini je lažje doseči konsenz. ▸ Kisebb csoportban könnyebb konszenzusra jutni.