Franja

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

dispendium -iī, n (dispendō2) odtehtanje (prim.: dispendium ideo, quod in dispendendo solet minus fieri Varr.); od tod

1. stroški, zastonjski ali nepotrebni izdatek: minore sui dispendio Pl., sine suo dispendio Ter., sine damno et dispendio Pl., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., ista dispendia Pr., dispendium magnum afferre domino Col., insanissimum dispendiorum malum Sen. rh.

2. pren. izguba, škoda: Mel., Aus., Amm., Cl., plus dispendi facere Lucr. več izgubiti, morae dispendia V. izguba časa, in mea dispendia O. v svojo škodo, deserta petens dispendia silvae Lucan. dolg ovinek skozi gozd, longa dispendia viarum Mart. dolgo in težavno potovanje, luminis mensis (= lunae) ali lunae senescentis dispendia Ap. pojemanje, staranje.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

disteso agg.

1. razprostrt; stegnjen; zleknjen:
mano distesa stegnjena roka; pren. radodarna roka
capelli distesi gladki lasje
lungo disteso kolikor je dolg in širok
per disteso na dolgo in široko

2. širen, prostran

3. prisrčen, prijateljski:
rapporti distesi prisrčni odnosi

distraer* (glej traer) odvrniti (od), oddaljiti; razvedriti; zapraviti (denar)

distraer la atención odvrniti pozornost
distraer el tiempo (dolg)čas si preganjati
distraerse razvedriti se, odpočiti si

dobi|ti (-m) dobivati bekommen (nazaj zurückbekommen, wiederbekommen, naknadno nachbekommen, zraven hinzubekommen); uradne dopise, ukor, pohvalo, blagoslov, predstavo: erhalten; (pogovorno tudi : kriegen, v določenih zvezah : erlangen)
dobiti kaj pri razdeljevanju: (etwas) abbekommen
ne dobiti ničesar nichts abbekommen
dobiti glasove pri glasovanjih: (Stimmen) auf sich vereinigen
dobiti jesti/ piti zu essen/ trinken bekommen
ugodnosti, olajšave ipd.: in den [Genuß] Genuss von … kommen
dobiti nagrado, priznanje ausgezeichnet werden mit
dobiti v dar geschenkt bekommen
dobiti vpogled v akte, dokumentacijo: Einsicht nehmen in
dobiti z zamenjavo ertauschen
dobiti s spraševanjem erfragen
dobiti koga doma antreffen
koga po telefonu: erreichen
dobiti igro das Spiel machen, gewinnen
figurativno dobiti zasluženo plačilo seinen Lohn bekommen
dobiti mlade Junge kriegen (tudi figurativno)
figurativno dobiti v roke/kremplje in die Finger bekommen
figurativno dobiti brco/čevelj einen Tritt bekommen
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
dobiti jo eine gescheuert bekommen, eine Ohrfeige bekommen
dobiti jo po glavi/nosu eins über den Schädel/Kopf bekommen, eine kalte Dusche bekommen, eins aufs Dach bekommen
dobiti jih Prügel beziehen, eine Tracht Prügel bekommen, Schläge bekommen/beziehen
dobiti jih po prstih (eins) auf die Finger bekommen
| ➞ → pogum, košarica, predstava itd.

dolge [é] ➞ → dolg¹

dolžán deudor

biti dolžan ser deudor; trg deber (a alg a/c)
koliko sem Vam dolžan? ¿cuánto le debo?
dolžan sem plačati svoj dolg debo pagar mi deuda
ostati dolžan quedar deudor (de); quedar debiendo a alg a/c
komu ničesar ne ostati dolžan (fig) pagar a alg en la misma moneda
ne ostati dolžan odgovora tener respuesta para todo, saber replicar, fam no tener pelos en la lengua

dospéti (-èm) | dospévati (-am) perf., imperf.

1. (priti) arrivare, giungere

2. ekon. scadere, maturare:
menica je dospela la cambiale è scaduta
dolg dospe v plačilo januarja il pagamento del debito scade in gennaio

Dromos -ī, m (Δρόμος) Drom(os),

1. poljana pri Šparti, tekališče za špartansko mladino: L.

2. Dromos Achilleos (Δρόμος Ἀχίλλειος) Ahilov Drom(os), dolg in ozek rt krimskega polotoka, kjer naj bi Ahil priredil tekmovanje v teku: Plin.

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl

držáven concernant l'État, d'État, public, national

državni dolg dette ženski spol publique
državno posojilo emprunt moški spol d'État
državni uradnik fonctionnaire moški spol
državna železnica chemin moški spol de fer de l'État
državni poglavar chef moški spol d'État
državni dohodki revenus moški spol množine de l'État, recettes ženski spol množine publiques
državni udar coup moški spol d'État
državno pravo droit moški spol public
državni kapitalizem capitalisme moški spol d'État, étatisme moški spol
državna reprezentanca équipe ženski spol nationale
državna banka banque ženski spol d'État (ali nationale)
državna cerkev Église ženski spol nationale
državna loterija loterie ženski spol nationale
na državne stroške aux frais de l'État

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

enako

1. gleich, ebenso, genauso; gleicherweise; (v enaki meri) gleichermaßen; (prav tako zelo) [ebensosehr] ebenso sehr

2. s pridevnikom ali deležnikom gleich (dolg gleich lang, misleč gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt)

3. s prislovom genauso, ebenso (daleč [ebensoweit] ebenso weit, genauso weit, dobro [genausogut] genauso gut, [ebensogut] ebenso gut, genauso wohl, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, [genausolange] genauso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, [genausowenig] genauso wenig, pogosto [ebensooft] ebenso oft, genauso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genauso häufig, rad [ebensogern] ebenso gern, veliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel)
enako visoko šport na tabeli: gleichauf

estinguere^*

A) v. tr. (pres. estinguo)

1. ugasiti:
estinguere l'incendio, la sete gasiti požar, žejo

2. pren. uničiti, zbrisati:
estinguere un debito plačati dolg

B) ➞ estinguersi v. rifl. (pres. mi estinguo)

1. ugasniti, ugašati:
le fiamme si estinsero da sole plamen je sam ugasnil

2. izumreti, izumirati:
una famiglia che si è estinta rodbina, ki je izumrla

État [eta] masculin država

État capitaliste, démocratique, socialiste, totalitaire kapitalistična, demokratična, socialistična, totalitarna država
État populaire ljudska država
États de l'Eglise Cerkvena država
État fédératif, fédéral, confédéré zvezna država
État membre država članica
État multinational država z večnarodnostmi
État d'origine domovinska država
État policier policijska država
États pontificaux papeška država
État tampon, vassal (ali
tributaire ) tamponska, vazalna država
États-Unis (d'Amérique) Združene države Amerike
affaire féminin d'État državna zadeva; familier važna stvar
budget masculin de l'État državni proračun
capitalisme masculin d'État državni kapitalizem
chef masculin d'État državni poglavar
confédération féminin, union féminin d'États zveza držav
conseil masculin d'État državni svet
coup masculin d'État državni udar, prevrat
crime masculin d'État zločin proti državi
dette féminin de l'État državni dolg
homme masculin d'État državnik
secret masculin d'État državna tajnost
planification féminin par l'État državno planiranje
secrétaire masculin d'État državni tajnik
pouvoir masculin, puissance féminin d'État dr

éteindre* [etɛ̃drə] verbe transitif pogasiti, ugasiti

él izklopiti, izključiti; gasiti (apno); ugasiti (žejo); iztrebiti (ljudstvo); zatreti (upor); zatemniti (slavo); zabrisati (un souvenir spomin); omiliti (barvo, vnemo, častihlepje, šum)
s'éteindre ugasniti (tudi figuré); umreti; poiti, prenehati (ogenj); obledeti (barva); figuré izginiti; miniti, iti h kraju, izumreti
éteindre le feu, un incendie, une bougie pogasiti ogenj, požar, ugasiti svečo
éteindre une chambre, la radio, la télévision ugasiti luči sobi, zapreti radio, televizor
éteindre la douleur uspavati bolečino
éteindre sa soif ugasiti si žejo
éteindre sa dette odplačati, odpisati svoj dolg
le feu s'éteint faute de bois ogenj ugaša, ker ni drv
son souvenir ne s'éteindra jamais spomin nanj ne bo nikoli ugasnil
cette race s'éteint ta rasa izumira

eumēcēs -is, f (gr. εὐμήκης) evmek, nam neznan dragulj: Plin.; eumēcĕs -is, n (gr. εὔμηκες zelo dolg) evmek, neko balzamovo drevo: Plin.

exigible [ɛgzižibl] adjectif izterljiv, iztožljiv

dette féminin exigible izterljiv dolg

exigir [g/j] zahtevati; (iz)terjati

exigir cuenta zahtevati obračun
exigir una deuda terjati dolg
exigir una satisfacción zadoščenje zahtevati