Franja

origan [ɔ́:rigən] samostalnik
botanika divji majaron

ormenus (-ī) agrius -iī, m (gr. ὄρμενος ἄγριος = asparagus silvester) bot. zajčji lan, divji špargelj (beluš): Plin.; tudi samo orminos (gr. ὄρμινος): Plin.

oxytonon -ī, n (gr. ὀξύτονον) bot. divji mak: Ap. h.

palōmbo m

1. zool. podlasičji, zvezdasti som (Mustelus laevis)

2. zool. divji golob

palumbēs -is, m (in f) (pallere; narečno = columba) divji golob, grívar (gr. φάττα): Varr., Lucan. ap. Non., Ci. ap. Serv., H., Pr., Plin. idr., aeriae, raucae (gruleči) V.; preg.: palumbem alicui ad aream adducere Pl. = dati komu lepo priložnost za kaj, duae me unum palumbem appetitis Pl. enega ljubimca. — Nom. sg. palumbis: Plin.

pavia f bot. rdeči divji kostanj (Aesculus pavia)

pécari [pekari] masculin južnoameriški divji prašič; usnje iz kože te živali

per-ferus 3 (per in ferus) zelo divji: boves perferi etiam nunc sunt multi in Dardanica et M[a]edica et Thracia Varr.

per-saevus 3 (per in saevus) zelo divji, zelo deroč, predivji, prederoč (o reki): flumina Mel.

persephonium -iī, n (gr. περσεφόνιον) bot. divji mak: Ap. h.

píštāljnīk m bot. divji bezeg, Sambucus racemosa

pithēcium -iī, n (gr. πιϑήκιον)

1. majhna opica, opička: Pl.

2. bot. = rastl. antirrhinon divji odolin: Ap. h.

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

poacher [póučə] samostalnik
divji lovec; kršilec tujih pravic; belilo za papir

poaching [póučiŋ] samostalnik
divji lov

podivljávati podìvljāvām postajati divji, podivjavati

pōlio¹ m (pl. -li) bot. divji polaj, divji rožmarin (Teucrium polio)

polion (polium) -iī, n (gr. πόλιον) bot. pólion, pólij, neka močno dišeča rastl., menda vredník ali divji poláj (Teucrium polium Linn.): Plin., Cels., Ap. h.

poludìvljī -ā -ē poldivji, na pol divji

ponceau [pɔnsóu] samostalnik
botanika purpelica, divji mak; živo rdeča barva
kemija škrlatno rdeče barvilo