spódnji (-a -e) adj.
1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto
2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa
3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione
Zadetki iskanja
- spomínjati
spomínjati na kaj to be reminiscent of something; to be redolent of something
spomínjati koga na kaj to remind someone of something, to put something in someone's mind
on me spominja na mojega brata he reminds me of my brother
to nas spominja na dom this reminds us of home
spomínjati se to recall to mind, to remember, to recollect (koga someone), arhaično to bethink oneself (da... that...)
medlo, slabo se spomínjati to have a dim memory of
če se prav spominjam if I remember right(ly), if my memory serves me right
ne spominjam se, kaj smo videli I have no recollection of what we saw
se ne spominjam, da bi bil o tem kaj slišal I do not recollect having heard anything about it, pogovorno I don't remember hearing anything about it - stȁračkī -ā -ō starčevski: -a iznemoglost; starački dom dom za starčke
- stara leta srednji spol množina die alten Tage
na stara leta auf die alten Tage
dom za stara leta der Ruhesitz, Alterssitz - stárčevski (-a -o) adj. di, da vecchio, senile:
starčevski dom gerontocomio, istituto geriatrico, casa di riposo per anziani; pejor. ospizio - staréjši (-a -e) adj.
1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
njen starejši brat il suo fratello maggiore
umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
Plinij starejši Plinio il vecchio
2. anziano:
dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi
3. anteriore, (più) vecchio:
starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
arheol. starejša kamena doba paleolitico
otr. starejši brat tato - stárostnik (-a) | -ica (-e) m, f anziano (-a); knjiž. vecchiardo (-a):
dom za starostnike casa di riposo per anziani - studēnte m (f -essa)
1. dijak, dijakinja; srednješolec, srednješolka:
studenti medi srednješolci
2. študent, študentka:
studenti universitari študentje
studente di lettere, di medicina študent filozofije, medicine
casa dello studente študentski dom - študéntovski student(-)
študéntovsko življenje student life
študéntovski dom hall (of residence); VB hostel
študéntovska doba student years - študéntovski d'étudiant(s), des étudiants, estudiantin
študentovska četrt (naselje) quartier moški spol des étudiants, (v Parizu) Quartier Latin
študentovski dom foyer moški spol d'êtudiants
študentovsko društvo association ženski spol d'étudiants
študentovska leta années ženski spol množine d'études, temps moški spol des études
študentovsko življenje vie ženski spol estudiantine (ali d'étudiant) - študéntovski de estudiante(s), estudiantil
študentovska čepica gorra f (ali casquete m) de estudiante
študentovska četrt (naselje) barrio m universitario
študentovski dom casa f (ali residencia f ali hogar m) de estudiantes
študentovsko društvo sociedad f (ali centro m) de estudiantes
študentovska leta años m pl de estudios
študentovska ljubezen amor m de estudiante
študentovska manifestacija manifestación f estudiantil
študentovsko življenje vida f estudiantil (ali de estudiante(s)) - študentsk|i [ê] (-a, -o) studentisch, Studenten- (časopis die Studentenzeitung, dom das Studentenwohnheim, Studentenheim, nemiri Studentenunruhen množina, parlament das Studentenparlament, bratovščina die Studentenverbindung, izkaznica der Studentenausweis, gibanje die Studentenbewegung, življenje das Studentenleben)
- študêntski (-a -o) adj. šol. studentesco, dello studente, degli studenti; universitario:
študentski dom casa dello studente, studentato
študentska čepica berretto goliardico
študentska menza mensa universitaria
študentsko naselje quartiere degli studenti
študentsko gibanje movimento studentesco
1968. je leto študentskih protestov il '68 (1968) è l'anno della contestazione studentesca - tapir, se [tapir] poče(p)niti; potuhniti se, prihuliti se
se tapir dans sa maison zapreti se v svojo hišo, svoj dom - têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - thermal, e, aux [tɛrmal, mo] adjectif termalen; naravno topel ali vroč, topliški; kopališki
eaux féminin pluriel thermales naravna topla voda, toplice
établissement masculin thermal termalni zdraviliški dom
station féminin thermale termalno, kopališko zdravilišče
source féminin thermale termalni, topel vrelec
cure féminin thermale termalno zdravljenje, termalna kura - ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényaretacija ubežnika ▸ szökevény letartóztatásaubežnik iz zapora ▸ börtönszökevényizslediti ubežnika ▸ szökevény felkutatásaiskanje ubežnika ▸ szökevény kereséseIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.
2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevénypolitični ubežnik ▸ politikai menekültalbanski ubežnik ▸ albán menekültsevernokorejski ubežnik ▸ észak-koreai menekültvojni ubežnik ▸ katonai szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.
3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevénypeterica ubežnikov ▸ öt szökevényšprint ubežnikov ▸ szökevények sprintjeprednost ubežnikov ▸ szökevények előnyelovljenje ubežnikov ▸ szökevény üldözésetempo ubežnikov ▸ szökevény tempójaUbežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert. - unità f
1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora
2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije
3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev
4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta
5. mat. število ena
6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota
7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina
8. agr.
unità foraggiera krmna enota
9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena
10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota
11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota
12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek
13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo
14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota - universitario
A) agg. (m pl. -ri) šol. univerziteten, vseučiliščen, akademski:
collegio universitario akademski kolegij, študentski dom
professore, studente universitario univerzitetni profesor, študent
B) m (f -ia; m pl. -ri) šol.
1. (univerzitetni) študent
2. univerzitetni učitelj, predavatelj, profesor - upper1 [ʌ́pə] pridevnik
gornji, višji
figurativno višji, vzvišenejši
upper arm nadlaket
upper brain veliki možgani
upper circle gledališče drugi balkon, druga vrsta
upper classes gornji sloji (družbe)
upper coat površnik
upper crust skorja (kruha itd.), ameriško, sleng premožni sloji družbe
the Upper House Gornji (lordski) dom
upper leather gornje usnje (za čevlje)
upper dog sleng zmagovalec
upper hand premoč, nadvlada
upper lip gornja ustnica
the upper Rhine gornji Ren
upper storey gornje nadstropje; figurativno glava, pamet, možgani
the upper ten (thousand) plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družba
upper works navtika deli ladje nad vodno površino
to get the upper hand dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvo
he has something wrong in his upper storey v njegovi glavi ni vse v redu