Franja

aegilōps -ōpis, acc. -ōpa, acc. pl. -ōpas, m (gr. αἰγίλωψ)

I. kot rastl.

1. neke vrste hrast z užitnim plodom, najbrž ježičar ali šiškar (Quercus aegilops, Linn.): Plin.

2. jajčasta glota, plevel v ječmenu (Aegilops ovata, Linn.): Plin.

3. egilop, neka gomoljnica, vrsta čebule (prim. aegilips): Plin.

— II. očesna bolezen solzavica (= aegilōpium): Plin., Cels.

aerial¹ [ɛ́əriəl] pridevnik
zračen, eteričen
figurativno namišljen

aerial ambulance sanitetno letalo
aerial gun protiletalski top
aerial locomotion letalski transport
aerial railway (ali ropeway, cableway) žičnica
aerial sickness zračna bolezen
aerial system radijska mreža

afección ženski spol nagnjenje; afekt; škodljiv učinek

afección pulmonar bolezen na pljučih

affaiblir [afɛblir] verbe transitif (o)slabiti; zmanjš(ev)ati

s'affaiblir (o)slabeti, hirati; pojemati, manjšati se
affaiblir l'autorité de l'Etat zmanjšati avtoriteto države
la maladie m'a affaibli bolezen me je oslabila
il s'affaiblit de jour en jour hira od dneva do dneva

affecter [afɛkte] verbe transitif

1. nameniti, dodeliti, določiti

2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.

aigu, uë [egü] adjectif oster, koničast; rezek; visok (ton); médecine akuten; figuré močan

accent masculin aigu ostrivec (´)
crise féminin aiguë huda kriza
maladie féminin aiguë akutna bolezen
angle masculin aigu oster kot
avoir un sens aigu des responsabilités imeti močan čut za odgovornost

air-borne [ɛ́əbɔ:n] pridevnik
leteč

to become air-borne vzleteti
air-borne disease bolezen, ki se prenaša po zraku
air-borne survey snemanje iz zraka

aktivna tuberkuloza stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ aktív tuberkulózis

akuten pridevnik
1. medicina (o bolezni) ▸ akut, hevenyGripa je akutna virusna bolezen dihal. ▸ Az influenza a légzőszervek akut vírusos megbetegedése.
Povezane iztočnice: akutni abdomen, akutni koronarni sindrom, akutni primer, akutni srčni infarkt, akutna levkemija, akutna limfatična levkemija, akutna mieloična levkemija, akutna mieloblastna levkemija, akutna limfoblastna levkemija

2. (o problemu) ▸ fokozódó, hevenyOkrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva trpi zaradi akutnega pomanjkanja vode. ▸ A világ lakosságának közel 40 százaléka súlyos vízhiányban szenved.
Povezane iztočnice: akutna kriza

akutna levkemija stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ akut leukémia

akutna limfatična levkemija stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ akut limfoid leukémia

akutna limfoblastna levkemija stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ akut limfoblasztos leukémia

akutna mieloblastna levkemija stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ akut myeloblasztos leukémia

akutna mieloična levkemija stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ akut mieloid leukémia

albinizem samostalnik
medicina, zoologija (genetska bolezen) ▸ albinizmus

albūgō -inis, f (albus) belina, bela lisa, bela pega: iumentorum Plin., oculi Plin., Vulg. bela pega v očesu (kot bolezen), in capite Plin. prhljaj.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

alergijski pridevnik
(o alergiji) ▸ allergiásKar 20 % ljudi po izpostavljenosti sončnim žarkom razvije alergijsko reakcijo na koži. ▸ Az emberek akár 20%-ánál allergiás bőrreakció alakulhat ki napozás után.
Poleti so pogoste tudi alergijske bolezni, ki jih sprožijo piki raznih žuželk. ▸ Nyáron a különböző rovarcsípések okozta allergiás betegségek is gyakoribbak.
Strokovnjaki pravijo, da za domače živali ni zadržkov, če v družini ni alergijskih problemov. ▸ A szakértők szerint lehet háziállatok háziállatot tartani, ha a családban nincsenek allergiás problémák.
Večina alergijskih reakcij ni nevarnih, so le neprijetne zaradi srbenja in videza. ▸ A legtöbb allergiás reakció nem veszélyes, csak kellemetlen a viszketés és a külső tünetek miatt.
Anafilaksa je hud alergijski odziv, ki nastopi hitro in prizadene številne sisteme v telesu. ▸ Az anafilaxia súlyos allergiás reakció, amely hirtelen jelentkezik, és a szervezet számos rendszerét érinti.
Povezane iztočnice: alergijski rinitis, alergijska astma, alergijski kontaktni dermatitis, alergijski konjunktivitis

alergijski konjunktivitis stalna zveza
medicina (alergijska bolezen) ▸ allergiás conjunctivitis, allergiás kötőhártya-gyulladás