Franja

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

Dasein, das, (-s, ohne Plural)

1. bivanje (tudi Philosophie)

2. obstoj, obstanek, Kampf ums Dasein boj za obstanek

3. Philosophie tubit

deck¹ [dek] samostalnik
krov, paluba
sleng kopno

navtika to clear the decks pripraviti palubo za boj
pogovorno on deck pripravljen
a deck of cards igra kart
sleng to hit the deck vstati; pripraviti se za boj
to sweep the deck obstreljevati ladjo; sijajno zmagati (karte)
awning (ali bridge, boat) deck sončni krov
deck line krovna črta
deck plank krovna platica
flush deck krov brez presledka
'tween deck medkrovje
lower deck podkrovje
main deck glavna paluba

défi [defi] masculin izziv, izzivanje

défi au danger, au bon sens izzivanje nevarnosti, zdrave pameti
d'un air de défi z izzivajočim izrazom
lancer, jeter un défi à quelqu'un izzivati koga
accepter, relever un défi sprejeti izzivanje, boj, preskušnjo
mettre quelqu'un au défi de (+ infinitif) staviti s kom, da nečesa ne more napraviti
je te mets au défi de faire ce travail en trois jours stavim, da ne opraviš tega dela v treh dneh

delavsk|i [é] (-a, -o) Arbeiter-, Arbeits- (boj der Arbeitskampf, odbor der [Arbeiterausschuß] Arbeiterausschuss, razred die Arbeiterklasse, svet der Arbeiterrat, kontrola die Arbeiterkontrolle, stranka die Arbeiterpartei, zbornica Arbeiterkammer, društvo der Arbeiterverein, gibanje die Arbeiterbewegung, izobraževalno društvo der Arbeiterbildungsverein, skrbstvo die Arbeiterwohlfahrt)
delavski kombinezon blauer Anton, der Blaumann
delavska univerza die Volkshochschule
delavsko-kmečka država zgodovina der Arbeiter-und-Bauern-Staat

dēstituō -ere -uī -ūtum (dē in statuere)

1. (spodaj) postaviti (postavljati), vele(va)ti komu (spodaj) nastopiti, kam stopiti, kje postaviti se: duo signa hic Pl., omnes servos ad mensam ante se Caecil. fr., in alto navem anchoris Naev. fr., aliquem ante pedes L., ante tribunal regis destitutus, cohortes extra vallum (pod taborom) destitutae L., palum in foro d. Gell., in armario … destitutus Gell. vtaknjen v … ; pren.: destituti inter patrum et plebis odia L. postavljeni, inter optimam conscientiam et iniquissimam fortunam destitutus Cu., obtutum acerrimum in me destituit Ap. gleda me z odprtimi očmi; occ. (o upadajoči vodi) na dno (na suho) postaviti (postavljati), na dnu pustiti (puščati): freta destituent nudos in litore pisces V., d. animalia marina Mel., cum fluitantem alveum … tenuis in sicco aqua destituisset L., ut quemque timentem altitudinem destitueret vadum L., destituta navigia, aestu destituta navigia Cu. nasedle.

2. na strani, na mestu pustiti, zapustiti (zapuščati): urbem, vehicula Cu., inceptos favos O., rem incohatam ali inceptam fugam O. popustiti; v pass.: signa relicta et destituta Ci.; (pogosto o osebah) zapustiti = koga samega pustiti (puščati): videtis … destitui alios in convivio Ci., nudus paene est destitutus Ci., velut in solitudine destitutus Cu., aliquem in loco peregrino abiectum d. Petr.; occ. zapustiti = brez pomoči pustiti, nevarnemu položaju prepustiti (prepuščati): iste subito solus destitutus pertimuit Ci., nonne eum in septemviratu (pri potegovanju za … ) destituisti? Ci., cum in hac miserrima fortuna (v tem nesrečnem položaju) destitutus sit Ci., multo etiam gravius, quod sit destitutus, queritur C., sagittarii destituti inermes (brez orožja, namreč za boj iz bližine) interfecti sunt C., d. aliquem in ipso discrimine periculi L., destitutos se esse cernebant Cu.

3. pren.
a) (o neživih subj.) zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati): prospero cursu vectum … destituit ventus L., non te destituit animus, sed vires meae Ph., vigor non destituit vultum Cu., non memoria solum, sed etiam mens eum destituit Cu., ingredientem destituebant poplites minus firmi Suet., aliquem fortuna destituit Vell., Sen. rh., Sen. ph., Suet. ali samo fortuna destituit Sen. rh., Lucan. — Od tod adj. pt. pf. dēstitūtus 3 α) zaradi česa zapuščen, osamljen, brez pomoči: destitutus morte liberorum ali parentum Suet. β) brez česa, ob kaj, kaj izgubivši; z abl.: tantā spe Cu., omni spe Vell., virtute militum Vell., scientiā iuris Q., fortunae ornamentis Iust.; z a(b): ab omni spe, ab unica spe L., a re familiari Suet.; abs. solatio d. Ps.-Q. brez utehe.
b) ne izpolniti (izpolnjevati), neuspešno narediti (delati), (pre)varati, ogoljufati: morando spem L., spem civium Iust., primas spes Cu., conata eius Vell., consilium alicuius Suet., destituit deos mercede pactā Laomedon H. je ogoljufal za dogovorjeno plačilo, si destituat spes L., nec spes destituat Tib.; v pass.: inlusi destitutique Ci., quae destituta exspectatio est L.

devoir¹ [dəvwar] verbe transitif dolgovati, biti dolžan; biti obvezan, morati; nameravati

ne pas devoir ne smeti
je ne dois pas ne smem
il me doit 100 francs dolguje mi 100 frankov
n'en devoir guère, rien (figuré) nič ne ostati dolžan
je lui dois d'être en vie dolgujem mu življenje
je me dois de le prévenir moja dolžnost je, da ga obvestim
il a dü se tromper, il doit s'être trompé moral se je zmotiti
devoir à Dieu et à diable, au tiers et au quart, de tous côtés povsod imeti dolgove, biti zadolžen
je dois partir demain nameravam odpotovati jutri
être dü à quelque chose biti dolgovan čemu, imeti vzrok v čem
cela lui est dü to on zasluži
sa réussite est due au hasard svoj uspeh dolguje slučaju
se devoir morati se posvetiti (à ses enfants svojim otrokom)
comme il se doit kot to treba
fais ce que dois, advienne que pourra (proverbe) stóri, kar je prav, in ne boj se nikogar!

diskriminacija samostalnik
(nepravična obravnava ljudi) ▸ diszkrimináció, hátrányos megkülönböztetésPovezane iztočnice: neposredna diskriminacija, posredna diskriminacija, rasna diskriminacija, spolna diskriminacija, starostna diskriminacija, etnična diskriminacija, verska diskriminacija, politična diskriminacija, pozitivna diskriminacija

dnevni red frazem
(o prioritetah) ▸ napirendSocialne teme sta hotela spraviti z dnevnega reda volilne kampanje. ▸ A szociális kérdéseket le akarták venni a választási kampány napirendjéről.Režimska stran je na dnevni red skušala postaviti boj proti terorizmu, ki ga očitajo upornikom. ▸ A kormányzó párt megpróbálta napirendre tűzni a küzdelmet a terrorizmus ellen, amellyel a lázadókat vádolja.
Res, da do nedavnega nikdar nismo iskali gostov, to preprosto ni prišlo na dnevni red. ▸ Igaz, hogy egészen a közelmúltig nem kerestünk vendégeket, egyszerűen nem került napirendre.
Ko se spet samski Mitch preseli v hišo blizu študentskega naselja, so nore zabave spet na dnevnem redu. ▸ Amikor az ismét szingli Mitch visszaköltözik a kampusz közelében lévő házba, újrakezdődnek az őrült partik.

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti

dvâ dvȉje dvâ (ijek.), dvâ dvê dvâ (ek.) štev. dva dve dve: dva momka, dvije, dve žene, dva pisma; dva noža, korice dvaju noževa, borba dvama noževima boj z dvema nožema; pokloni dvama mladićima; dvije patke dviju pataka dvjema patkama, dve patke dveju pataka dvema patkama; dopisuje se s dvama prijateljima, s dvjema prijateljicama, s dva prijatelja, s dvije prijateljice, s dvojicom prijatelja; nas dva smo jutros otputovali midva sva davi odpotovala; nas dvije, dve smo juče uranile midve sva včeraj zgodaj vstali

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.

ekshibicijsk|i (-a, -o) Exhibitions-, Schau- (boj der Schaukampf, let der Schauflug, tekma der Schaukampf, drsanje das Schaulaufen)

eksistenc|a [é] ženski spol (-e …) die Existenz (tudi matematika in figurativno); (obstoj) das Vorhandensein, das Bestehen; (obstanek) das Dasein
realna eksistenca die Realexistenz
filozofija eksistence die Existenzphilosophie
osvetlitev eksistence die Existenzerhellung
vprašanje eksistence die Existenzfrage
sposoben eksistence existenzfähig
ogrožajoč eksistenco existenzbedrohend
pravica do eksistence die Existenzberechtigung
boj za eksistenco der Existenzkampf

eksistenčn|i [é] (-a, -o) Existenz- (minimum das Existenzminimum, pogoj die Existenzbedingung, strah die Existenzangst, oblika die Existenzform, podlaga die Existenzgrundlage); Lebens-, Daseins- (boj der Lebenskampf, osnova die Lebensgrundlage, Daseinsgrundlage, skrbi Existenzsorgen množina, vprašanje eksistenčne die Daseinsfrage)
eksistenčni dokaz matematika der Existenzbeweis

ekstremizem samostalnik
1. (fanatizem) ▸ extremitás, szélsőségesség, szélsőséges irányzatPripravili so tudi kazenske, disciplinske in delovnopravno ukrepe za boj proti desnemu ekstremizmu in ksenofobiji. ▸ Büntetőjogi, fegyelmi és munkajogi intézkedéseket is előkészítettek a jobboldali szélsőségesség és az idegengyűlölet megfékezésére.

2. (v športu) ▸ extremitás, extrémZa ekstremizem nisem bil rojen, zase sem čutil, da naj obvladam toliko alpinistične spretnosti, da bom kos klasičnim vzponom na klasične alpske vrhove. ▸ Nem születtem bele az extrém sportba, éreztem, hogy úgy kell elsajátítanom az alpinista készségeket, hogy képes legyek klasszikus módon meghódítani a klasszikus alpesi csúcsokat.

électoral, e, aux [-ktɔral, ro] adjectif volilen

affiche féminin électorale volilni lepak
assemblée féminin 'électorale volilno zborovanje, skupščina
campagne féminin, lutte féminin électorale volilni boj
circonscription féminin électorale volilni okraj, okoliš
comité masculin électoral volilni odbor
corps masculin électoral volivci
discours masculin électoral volilni govor
fraude féminin électorale goljufija pri volitvah
liste féminin électorale volilni spisek, seznam
loi féminin électorale volilni zakon
plate-forme féminin électorale volilni program
propagande féminin électorale volilna propaganda
réunion féminin électorale volilni sestanek, shod
urne féminin électorale volilna žara

elita samostalnik
1. (najvplivnejši posamezniki) ▸ elitLjudje stradajo, elita pa kopiči milijarde. ▸ Az emberek éheznek, az elit pedig halmozza a milliárdokat.
Svetovna arheološka elita še vedno meni, da najdba ni delo človeških rok. ▸ A világ régészeti elitje még mindig úgy véli, hogy a lelet nem emberi kéz munkája.

2. (najboljši športniki) ▸ élvonalSlovenska nogometna reprezentanca je v svetovni eliti. ▸ A szlovén labdarúgó-válogatott a világ élvonalába tartozik.
Na 156 kilometrov dolgi progi je nastopilo 130 kolesarjev v kategorijah elite in pod 23 let. ▸ kontrastivno zanimivo A 156 kilométer hosszú pályán 130 kerékpáros lépett fel az elit és az U-23-as kategóriában.

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together