Franja

obrez|a¹ [é] ženski spol (-e …) knjižna: der Schnitt (barvna Farbschnitt, bela Weißschnitt, zlata Goldschnitt)

obréza (knjige) edges pl

zlata obréza gilt edges pl

obréza¹ (-e) f taglio (in legatoria); raffilatura, smarginatura:
zlata obreza taglio dorato

obróček (-čka) m

1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo

2. bot., zool. anello

ob-torqueō -ēre -torsī -tortum (ob in torquēre)

1. sukati, zasuka(va)ti kam: laevas dextrasque in undas obtorquet proram Stat., obtorque prorim (= proram) Acc. fr.

2. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: Aur., obtorti circulus auri (= torquis) V. obroč iz zvitega (sukanega) zlata, o. collum ali gulam trdo popasti (prijeti) koga za grlo (vrat) = daviti ga (kar je običajno doletelo tistega, ki so ga hoteli s silo prignati pred sodišče): obtorto collo ad praetorem trahi Pl., aliquem collo obtorto ad subsellia reducere Ci., obtortā gulā in vincla abripi Ci., obtortum valgiter labellum Petr. fr. ukrivljena, uleknjena.

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odtòk outlet, outflow; sink; (iz jezera, reke) effluent

odtòk zlata (figurativno) outflow of gold

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

os|a¹ [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wespe (navadna Gemeine, nemška Deutsche, rdeča Rote, saška Sächsische, srednja Mittlere)
avstrijska osa Österreichische Wespe
osa grebača die Grabwespe
hruševa brstarica die Birntriebwespe
lesna osa die Holzwespe (smrekova Fichtenholzwespe, velika/rumena Riesenholzwespe, borova/modra Kiefernholzwespe)
osa listarica Blattwespe
osa mravljarica Ameisenwespe
ognjenordeča osa Feuergoldwespe
ozkopasa osa der Legestachler
peščena osa Sandwespe
prava osa Papierwespe
poljska/mala osa Feldwespe
rastlinska osa Pflanzenwespe
srebrnočela osa Silbermundwespe
osa steblikarica Halmwespe
osa stekleničarka Glockenwespe
osa stezičarka/pripotna osa Wegwespe
osa šiškarica Gallwespe
osa zapredkarica; Gespinstblattwespe
zidna osa Mauerwespe
zlata osa Goldwespe
pik ose der Wespenstich

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

osmic|a³ ženski spol (-e …)
zlata osmica živalstvo, zoologija metulj: die Goldene Acht

outflow [áutflou] samostalnik
iztok, izliv, odtekanje (tudi medicina)

ekonomija outflow of gold odtok zlata

pagoda samostalnik
(stavba) ▸ pagoda

palic|a⁵ ženski spol (-e …)
zlata palica der Goldbarren
zlato v palicah das Barrengold

pálica bâton moški spol , (tanka) baguette ženski spol , (sprehajalna) canne ženski spol , (debela) trique ženski spol , gourdin moški spol , (kljukasta, škofovska) crosse ženski spol , houlette ženski spol , (za skoke) perche ženski spol , (biljardna) queue ženski spol

palica zlata, srebra lingot moški spol d'or, d'argent
palica za slepe canne (blanche) d'aveugle
palica za golf, za hokej crosse (ali canne) de golf, de hockey
beraška, maršalska, popotna palica bâton de mendiant, de maréchal, de voyageur
čarodejna (čarovna) palica baguette magique (ali de fée, de sorcier)
dirigentska palica baguette de chef d'orchestre
gorska palica bâton ferré, alpenstock moški spol
leskova palica baguette de coudrier
pastirska palica bâton de berger, houlette ženski spol
pilotska palica manche moški spol à balai
ribiška palica canne à pêche, perche ženski spol
romarska palica bâton de pèlerin, bourdon moški spol
senčna palica (pri sončni uri) aiguille ženski spol de cadran solaire
smučarska palica bâton de ski, familiarno canne
steklopihaška palica canne
štafetna palica témoin moški spol
ukrivljena palica crosse ženski spol
skok s palico saut moški spol à la perche
udarec s palico coup moški spol de bâton
dobiti jih s palico recevoir des coups de bâton
naložiti jih komu s palico bâtonner quelqu'un, donner des coups de bâton à quelqu'un
priti na beraško palico être réduit à la misére (ali à la mendicité), être ruiné
vstavljati palice v kolesa mettre des bâtons dans les roues

pálica (-e) f

1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
opirati se na palico appoggiarsi al bastone
tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
igre biljardna palica stecca da biliardo
čarovna palica bacchetta magica
dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
voj. maršalska palica bastone da maresciallo
zlata palica verga d'oro
pastirska palica bastone da pastore
ribiška palica canna da pesca
šport. skakalna palica asta
šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
šport. štafetna palica testimone
fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
fiz. kontrolna palica barra di controllo
aer. krmilna palica cloche; barra di comando
šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
šport. skok ob palici salto con l'asta
pren. palica je pela fu bastonato
pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica

pálma (-e) f

1. bot. palma, palmizio:
dateljnova palma palma da datteri, palmizio (Phoenix dactylifera)
dum palma palma dum (Hyphaene thebaica)
kokosova palma palma da cocco, cocco (Cocos nucifera)
oljna palma palma da olio (Elaeis guineensis)
zmajeva palma calamo (Calamus)
pren. palma miru la palma della pace

2. pren. palma:
film. zlata palma palma d'oro

pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
pan de azúcar čok sladkorja
pan blanco bel kruh
pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
pan casero domač kruh
pan de centeno ržen kruh, črn kruh
pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
pan fermentado kvašen kruh
pan de gluten kruh za diabetike
pan de Graham graham (kruh)
pan de lujo najboljši pšenični kruh
pan de maíz koruzni kruh
pan moreno črn kruh
pan de munición komis
pan de oro zlata ploščica
oro en panes zlata pena
pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
pan tostado pražen kruh
pan de Viena žemlja
corteza de pan krušna skorja
la miga del pan krušna sredica
un pedazo de pan kos kruha
a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
cocer pan kruh peči
no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
es mejor que el pan on je srčno dober človek
ganar su pan kruh si služiti
venderse como el pan iti dobro v prodajo
no tener para pan zelo reven biti
panes pl žito