Franja

svetóven world, worldwide; world's; cosmopolitan; universal

svetóvno čudo wonder of the world
svetóvna gospodarska konferenca international economic conference
svetóvna gospodarska kriza international economic crisis, world depression
svetóvno gospodarstvo world trade and industry
svetóvni jezik world language
svetóvni mir world peace
svetóvna literatura, književnost world literature
svetóvno naziranje, nazor ideology, world-outlook, outlook on life, (philosophical) conception of the world, world view, views pl, (nemško) weltanschauung
svetóvna politika world politics pl, foreign policy on a (ali the) grand scale
svetóvni prvak world champion
svetóvno prvenstvo world championship
svetóvni rekord world record
svetóvni požar universal conflagration
svetóvna razstava International Exhibition, World Fair
svetóv sloves worldwide fame, international reputation
svetóvni trg international market
svetóvna trgovina world trade, international commerce
svetóvna sila world power
(prva) svetóvna vojna the (First) World War
svetóvno znan world-famous, world-renowned
svetóvna zgodovina universal history, world history

svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes

tacha ženski spol pomanjkljivost, nedostatek, hiba, napaka, nepopolnost; graja, ukor; obdolžitev; velik risalni žebljiček

géneros sin tacha (trg) blago brez napake
poner tacha (a) očitati, grajati, kritizirati

Theuma -atis, n Tévma(t), trg v Makedoniji južno od Metropole proti meji z Etolijo (Ajtolijo): L.

throng [ɵrɔŋ]

1. samostalnik
gneča, stiska, prerivanje, naval; množica, gomila, truma

2. neprehodni glagol
prerivati se, drenjati se, gnesti, gomiliti se; natrpati se; priteči v trumah, v množicah

they thronged to see him v trumah so prišli, da bi ga videli
prehodni glagol
navaliti (na kaj), preplaviti, natrpati

the market-place was thronged živilski trg je bil natrpan, preplavljen (z blagom)
people thronged the streets na ulicah se je trlo ljudi

tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

tipo del cambio (trg) tečaj
tipo de descuento diskontna mera
tipo legal zakonita obrestna mera
tipo grueso masten tisk
tipo de intereses obrestna mera
al tipo de po ceni, po tečaju
es el tipo de un usurero je tip oderuha
no es mi tipo (pop) to ni moj okus
tipos pl tiskane črke

titre [titrə] masculin naslov, častni naslov; naslovna stran (v knjigi); napis, nadpis; označba poklica; naziv, svojstvo, lastnost; juridique pravni naslov, pravica do česa; upravičenost; commerce izkaz, list(ina), spričevalo; chimie titer; delež zlata ali srebra v zlitini; pluriel vrednostni papirji; efekti, blago, kosi

à titre de (v svojstvu) kot
à titre d'héritier, de comptable kot dedič, kot računovodja
à bon titre z vso pravico
à juste titre čisto upravičeno; z vso pravico
à plus d'un titre v večkot enem pogledu, oziru
à ce titre zaradi tega
au même titre z isto pravico, enako, ravno tako
à quelque titre que ce soit iz katerega koli razloga
à titre d'acompte kot naplačilo
à titre bénévole prostovoljno
à titre définitif (za) stalno
à titre d'essai kot poskus, poskusno
à titre exceptionnel izjemno, izjemoma
à titre d'exemple kot primer, za primer
à titre gracieux, gratuit brezplačno, gratis
à titre d'indemnité kot odškodnina
à titre d'information za informacijo, na znanje
à titre individuel posamezno, poedino
à titre d'office uradno
à titre onéreux proti plačilu, za plačilo
à titre de prêt kot posojilo
à titre provisoire začasno, provizorno
à titre de réciprocité reciprocitetno, obojestransko, vzajemno
titre sur cinq colonnes à la une naslov čez pet stolpcev na prvi strani
titres pluriel universitaires, de noblesse vseučiliški, plemiški nazivi, naslovi
titre de créance zadolžnica
titre d'obligation obligacija, obveznica
titre de permission dopustnica (listina)
titres pluriel de transport prevozni dokumenti
marché masculin des titres trg(ovanje) z vrednostnimi papirji
professeur masculin en titre titularni, redni profesor
remporter le titre dans un championnat doseči naslov prvaka v prvenstvenem tekmovanju

transferencia ženski spol prenos

transferencia cablegráfica (trg) izplačilo po kablu
hacer una transferencia (trg) prenesti (v knjigah)

tŕgec (-gca) m dem. od trg borghetto; piazzetta, piazzuola

tribūnal -ālis, abl. -ī, n (tribūnus) tribunál

1. sodni oder, sodni stol, oder. Prvotno je tribunal = tribunski sedež. Pozneje so bili tribunalia leseni, polkrožno zgrajeni odri, do katerih so vodile stopnice; na odru je sedel službujoči uradnik na kurulskem stolu (sella curulis): Q., Mart., Suet. idr., circumstare tribunal praetoris urbani Ci., de tribunali citari Ci. uradno, de sella (sc. curuli) ac tribunali pronuntiat Ci., eum de tribunali deturbavit C., sedens pro (spredaj na) tribunali L., Tiberius iudicio assidebat in cornu (na strani, ob strani) tribunalis T., in tribunali Pompei praetoris urbani sedentes Ci.

2. vojskovodjev sedež v vojaškem taboru: regium (sc. Porsinnae) L., tribunal imperatoris A uct. b. Alx., ascendit tribunal Vocula T.

3. pretorjev sedež v gledališču: Vestalibus locum in theatro, separatim et contra praetoris tribunal dedit Suet.

4. meton. sodni stol =
a) sodišče: pro (pred) tribunali agere aliquid Ci., est certum tribunal, quo hoc crimen reservetur Ci.
b) sodniki, sodni oblastniki, sodni zbor: omne forum (trg = ljudstvo) quem spectat et omne tribunal H.

5. metaf.
a) žalni oder = nagrobni spomenik (kenotaf) v obliki tribunala v čast vojskovodjem ali državnim uradnikom; tak spomenik so postavili npr. umrlemu Germaniku v Epidafni: T.
b) vsaka vzpetina, vzvišek, npr. jez, nasip: structa manibus Plin.; od tod pren. visokost, veličina, vzvišenost: honoris mei Ap.

tržìč (-íča) m dem. od trg borguccio

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

última ženski spol zadnji zlog besede

mi última (trg) moj zadnji dopis

último zadnji, poslednji; skrajni, najbolj oddaljeni

el último objeto skrajni cilj
último precio zadnja (najnižja) cena
última voluntad poslednja volja
el último del turno zadnji po vrsti
lo último de la temporada (trg) zadnja novost v sezoni
es lo último to je zadnja cena
a (la) última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a la última (moda) po zadnji modi
a últimos de marzo konec marca
en último lugar nazadnje, konec koncev
por último končno, nazadnje
apelar al último recurso poseči po skrajnih sredstvih
estar a las últimas biti v zadnjih izdihljajih
el último es el que rie bien kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

Ulubrae -ārum, f Úlubre, trg v Laciju: Ci. ep., H. — Od tod

1. adj. Ulubrānus 3 úlubrski, ulubránski: populus Ci.

2. subst. Ulubrēnsēs -ium, m Úlubrci, Ulubrénzi: Plin.

umetnin|a ženski spol (-e …) das Kunstwerk (celostna Gesamtkunstwerk)
… umetnin/z umetninami Kunst-
(kraja der Kunstdiebstahl, trg der Kunstmarkt, zbiralec der Kunstsammler, zbirka die Kunstsammlung, trgovec z umetninami der Kunsthändler, trgovina z umetninami der Kunsthandel)
analiza umetnine die Werkanalyse

usmerjen [é] (-a, -o)

1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm

2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören

3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

Vēlābrum² -ī, n Velábrum, in sicer

1. Velabrum maius Veliki Velabrum: Plin., Varr., L., H., Tib., Suet. in

2. Velabrum Minus Mali Velabrum: Varr., dve ulici v Rimu; od tod pl. Vēlābra -ōrum, n Velábra (du.): O., Pr.; prva (V. maius) je bila na Aventinu med Vicus Tuscus in živinskim trgom (forum boarium), znana kot trg za zelenjavo, olje, sir idr., druga (V. minus) pa pri Karinah. — Od tod adj. Vēlābrensis -e velábrski: caseus Mart., massa cocta foco Velbrensi Mart. sir.

vencimiento moški spol premaganje; trgovina zapadlost, dospelost

de (ali a) vencimiento corto, largo (trg) kratkoročen, dolgoročen