Franja

konsumorientiert potrošniško/porabniško naravnan/nagnjen k potrošništvu/porabništvu

Konversion, die, konverzija; spreobrnitev k drugi veri; Recht sprememba pravnega razmerja

kopíka ž drvena motka sa dvostrukom kukom za vučenje čamca k brodu, k obali

Kostenzuschlag, der, pribitki k stroškom

kòtluša ž lončena posoda, ki jo pristavljajo k ognju kot kotel

kùrtaliti -īm privezovati z vrvjo k obrežju: kurtaliti brod

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

lānārius 3 (lāna) k volni spadajoč, volnat: l. radix Col. ali l. herba ali l. radicula Plin. (bot.) milnica; subst. lānārius -iī, m volnar: Pl., Arn., lanarii et fullones Hier. — Lānārius -iī, m Lanárij, vzdevek Publija Kalpurnija Pizona: Ci.

Landseite, die, obalna stran, stran, ki gleda k obali

lāpsiō -ōnis, f (lābī) drčanje, spodrsavanje, zdrs, pren. nagibanje k padcu = pregrešljivost: Ci. (Tusc. 4, 28).

Lastigkeit, die, nagibanje k

laugh down prehodni glagol
s smehom koga prisiliti k molku; s smehom kaj onemogočiti

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

lean^*4 [li:n]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se; opirati se, nasloniti se (on na)
figurativno zanašati se (on na)
figurativno nagibati se k čemu, dajati prednost čemu (to, towards)
biti prislonjen, sloneti (against)

2. prehodni glagol
nagniti, nasloniti (against ob, na)
opreti, podpreti (on, upon)

pogovorno to lean over backward(s) zelo se potruditi

légende [ležɑ̃d] féminin legenda; pripovedka, bajka; napis na novcu; besedna razlaga k sliki ali ilustraciji

cycle masculin de légendes ciklus legend
sans légende brez besed (napis pod ilustracijo ali sliko)

legiōnārius 3 (legiō) légijski = k légiji sodeč (naspr. ālārius): miles Asin. Poll. in Ci. ep., milites, cohortes C., equites L.; pl. subst. legiōnāriī -ōrum, m legionárji, légijski vojaki, legijonáši, légijske čete (naspr. socii): L.

lēnō -ōnis, m

1. dekliški mešetar, zvodnik, zapeljivec mladine, napeljevalec, vabilec k polteni ljubezni: Kom., improbissiumum et periurissimum lenonem cum agit, agit Chaeream Ci., verba facit leno H., quo pacto partīs tutetur amantis ephebi … lenonis ut insidiosi (leno je stalna vloga v stari komediji) me lenone placet O. (s svojimi pesmimi) sem svoje dekle tako rekoč sam postavil naprodaj, lenones et lenas dicimus, qui mulieres quaestuarias prostituunt Ulp. (Dig.)

2. metaf. sploh mešetar, posrednik, posredovalec, poseb. v kaki nedostojni zadevi, vabilec, privabitelj, nabirač, nabiralec, vabič: auditum est lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas, pretio sperare sollicitari posse animas egentium atque imperitorum Ci., missis prius lenonibus (po drugih legatis), qui hostibus parendi legem dicerent Iust.

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

liebgeworden, lieb geworden (ki je) prirasel k srcu, ljub

līnārius 3 (līnum) k platnu sodeč, platnarski; subst. līnārius -iī, m tkalec (za platno), platnar: Pl.