Franja

koléno (-a) n

1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

2. teh. gomito (di un tubo)

3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2^o grado

5. adm.
knjigovodsko koleno barra

kónjski de caballo

konjska dlaka (žima) pelo m de caballo (ali cerda f ali crin f)
konjska dolžina largo m
za 2 konjski dolžini zmagati ganar por dos largos
konjsko dirkališče hipódromo m
konjske dirke carreras f pl de caballos
konjski hlapec mozo m de cuadra
konjski hlev cuadra f; caballeriza f
konjsko meso carne f de caballo
konjska krma forraje m
konjska muha (zool) tábano m
konjska oprava montura f; arnés m
konjski sejem mercado m de caballerías
konjska sila (moč) caballo m de vapor (CV)
motor 100 konjskih sil motor m de cien caballos
konjski šport hipismo m
konjska vozila vehículo m hipomóvil, carro m (con tiro) de caballos

kós¹ pieza f ; (odtrgan) trozo m , pedazo m , fragmento m ; (del) parte f ; (primerek) ejemplar m

kos mila una pastilla de jabón
2 peseti kos a dos pesetas la pieza
iz enega (samega) kosa de una (sola) pieza
kos kruha un pedazo de pan
kos poti trecho m de camino
kos zemlje lote m (de terreno)
delo na kose trabajo m a destajo
delavec na kose destajista m
deliti na kose (kosáti) partir en trozos (ali en pedazos)
deliti zemljo na kose parcelar
plačilo po kosu salario m a destajo, pago m por pieza
iti na kose despedazarse, hacerse pedazos
razrezati na kose cortar en pedazos (ali en trozos)

kralj samostalnik
1. (vladar) ▸ királyVstaja proti kralju je izbruhnila januarja 1820. ▸ A király elleni lázadás 1820 januárjában tört ki.
Friderik IX. je bil danski kralj med letoma 1947 in 1972. ▸ IX. Frigyes Dánia királya volt 1947 és 1972 között.

2. (najpomembnejši predstavnik) ▸ királyNovinarji so igralca razglasili za kralja hitre prehrane. ▸ A színészt az újságírók a gyorséttermek királyává nyilvánították.Jelene poznamo kot veličastne in vzvišene kralje gozdov. ▸ A szarvasokat az erdők fenséges és büszke királyaiként ismerjük.
Necenjeni slikar je postal kralj ponarejevalcev. ▸ Az el nem ismert festő a hamisítók királya lett.
Sopomenke: mogotec

3. (šahovska figura) ▸ királyČrni je žrtvoval figuro za napad na nasprotnikovega kralja. ▸ A fekete feláldozott egy figurát a király megtámadására. Kralj gre na položaj trdnjave, trdnjava pa na položaj kralja. ▸ A király a bástya, a bástya pedig a király helyére lép.

4. (igralna karta) ▸ királyV rokah je držal karto križevega kralja. ▸ A treff királyt tartotta a kezében.Vrednost asa je 4 točke, kralja 3 točke, dame 3 točke in fanta 1 točka. ▸ Az ász 4-et, a király 3-at, a dáma 2-t, a bubi pedig 1 pontot ér.

krápec (-pca) m glej krap 2

krápek (-pka) m dem. od krap 2

krílce² (-a) n dem. od krilo 2 gonnellino

Kristus moški spol (-a) Christus
trpeči Kristus der Schmerzensmann
Hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
časovne oznake: pred Kristusom vor Christus, vor Christi, vorchristlich (2. stol. 2. vorchristliches Jahrhundert)
po Kristusu nach Christus, nach Christi, nachchristlich

krivùdati -ām
I.
1. klamati, hoditi sem ter tja, meriti cesto: pijanac krivuda ulicom
2. vijugati se, viti se: staza krivuda šumom; rijeka, reka krivuda preko polja; put krivuda kroz planinske klance; zmija krivuda kraj potoka
II. krivudati se gl. krivudati 2.

krnačíčak -čka m, kr̀načić m gl. krna 2.

krup samostalnik
medicina (bolezen dihal) ▸ krupp
Običajno morajo otroci s krupom, kolikor je to mogoče, mirovati. ▸ A kruppos gyerekeket általában a lehető legnagyobb nyugalomban tartják.
Otroci, pri katerih nasičenost s kisikom znaša manj kot 92 %, morajo dobiti kisik, bolnike s hudim krupom pa je treba sprejeti v bolnišnico na opazovanje. ▸ Azoknak a gyermekeknek, akiknél az oxigénszaturáció 92 százalék alatt van, oxigént kell kapniuk, a súlyosabb kruppban szenvedők pedig megfigyelési célból kórházba kerülhetnek.
Adrenalin običajno v 10–30 minutah zniža silovitost krupa, učinek pa traja zgolj približno dve uri. ▸ Míg az epinefrin többnyire 10–30 percen belül csökkenti a krupp súlyosságát, az előnyös hatások körülbelül csupán 2 órán át tartanak.
Sopomenke: laringotraheobronhitis

kùćer m, kúćer m
1. hišica
2. gl. kućar 2. in kućar 3.

Kurzparker, der, für Kurzparker za parkiranje do 2 ur

kvásiti kvâsīm
1. kvasiti, kisati: kvasiti tijesto
2. gl. kvasati 2.

lābellum² -ī, n (demin. lābrum)

1. medeničica, kad(í)ca, bánjica: Ca., Afr. fr., Col.

2. majhna posoda ali kotanja na grobu, namenjena za pitne darove: Ci. (De leg. 2, 26, 66).

lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)

1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.

2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.

Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

lacusculus -ī, m (demin. lacus)

1. kad(i)ca, kadička (kamor teče zmaščeno olje): Col. (De re rust. 12, 52, 3).

2. globelica, jamica (ki nastane pri okopavanju dreves, trt): Col. (De arbor. 10, 4 in De re rust. 4, 8, 2).

Laevīnus -ī, m Lajvín (Levín), priimek Valerijevega rodu. Poseb.

1. M. Valerius Laevinus Mark Valerij Lajvin (Levin), konz. v času 2. punske vojne: L. epit.

2. nekega sicer neznanega Lajvina (Levina) omenja H. (Sat. 1, 6, 12).

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).