Franja

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogástvo (-a) n

1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

2. ricchezza; risorsa:
naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
bogastvo barv dovizia di colori

boginja Fortuna frazem
(sreča) ▸ Fortuna istennő
Boginja Fortuna mu je hrbet obrnila že takoj po rojstvu; mati ga je zapustila in moral je živeti z očetom, s katerim pa se ni razumel. ▸ Miután megszületett, Fortuna istennő azonnal hátat fordított neki: az édesanyja elhagyta, és az apjával kellett élnie, akivel azonban nem jött ki.
Tudi s pomočjo boginje Fortune in domačih sodnikov so po podaljšku zmagali s 95:88. ▸ Fortuna istennő és a hazai bírók segítsége ellenére is csak 95:88-as győzelmet tudtak aratni a hosszabbítás után.

boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive

bogovsk|i (-a, -o) figurativno göttlich, königlich
bogovsko živeti wie Gott in Frankreich
bogovsko se zabavati sich königlich amüsieren

bohémski, boémski bohème, bohémien, nomade

bohemska narava caractère moški spol bohème (ali fantaisiste)
boemsko živeti mener une vie de bohème

bomba ženski spol črpalka, sesalka, črpalni vodnjak; brizgalna za gašenje; natega

bomba de aire, bomba neumática zračna sesalka
bomba aspirante sesalka
bomba de (para, contra) incendios brizgalna za gašenje
dar a la bomba črpati
dar mucho a la bomba razuzdano (zapravljivo) živeti

bórno adv. miseramente, poveramente, scarsamente; poco;
borno živeti campicchiare

both¹ [bouɵ] pridevnik
oba, oboje, obadva

Jack of both sides kdor igra za obe stranki
to look at it both ways ogledati si stvar z obeh strani
to make both ends meet živeti po svojih razmerah, prebijati se s svojimi sredstvi

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

brado agg.

1. neukročen, divji, ki se prosto pase

2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)

3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
vivere allo stato brado živeti necivilizirano

braid² [breid] prehodni glagol
plesti, preplesti, prepletati; s trakom obrobiti

to braid St. Catherine's tresses živeti kot devica, ne se poročiti

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

bràt frère moški spol

starejši, mlajši brat frère aîné, cadet
telesni brat frère germain
biti bratje in sestre être frères et sœurs, être liés (ali unis) intimement (ali fraternellement)
živeti kot bratje vivre en frères
samostanski brat frère moški spol lai, convers moški spol
vinski brat buveur moški spol, copain moški spol

Bratkartoffelverhältnis, das, življenje na koruzi, ein Bratkartoffelverhältnis haben živeti na koruzi

Braus: in Saus und Braus leben živeti v izobilju

bread¹ [bred] samostalnik
kruh; hrana; zaslužek

brown bread črni kruh
bread buttered on both sides velika sreča, dobičkonosen opravek
to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj je ugodno
bread and butter kruh z maslom; figurativno hrana, zaslužek
bread and butter letter pismena zahvala za gostoljubnost
to have one's bread buttered for life biti do smrti preskrbljen
to quarrel with one's bread and butter pritoževati se nad delom
to eat the bread of idleness živeti na tuji račun
to take the bread out of s.o.'s mouth odjesti komu kruh
to break bread with s.o. deliti s kom hrano
to cast one's bread upon the waters biti radodaren
bread and cheese preprosta hrana
bread and scrape tenko namazan kruh
britanska angleščina, sleng bread and cow to cover kruh z maslom
all bread is not baked in one oven ljudje so različni
to eat s.o.'s bread and salt biti pri kom v gosteh
half a loaf is better than no bread v sili hudič muhe žre
to be put on bread and water živeti ob kruhu in vodi

breath [breɵ] samostalnik
dih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj
figurativno življenje; odmor
figurativno sled; namig; šepet(anje); mrmranje

above one's breath polglasno, komaj slišno
to catch (ali bate, hold) one's breath zadržati dih
breath analysis alkotest
to gasp for breath sapo loviti
to draw breath dihati, živeti
to draw the first breath roditi se, priti na svet
to draw one's last breath izdihniti, umreti
to knock out s.o.'s breath presenetiti, osupiti koga
with bated breath napeto (poslušati)
out of breath brez sape, zasopel
pogovorno keep your breath to cool your porridge prihrani nasvete zase
that knocks the breath out of me (ali takes my breath away) nad tem mi zastane sapa
to spend one's breath in vain zaman se truditi
below (ali under) one's breath tiho, šepetaje
the breath of one's nostrils najljubši; nujno potreben
in the same breath v isti sapi, hkrati
to save one's breath ne zapravljati energije
shortness of breath težko dihanje, sopihanje

brezdélen désœuvré, inoccupé, oisif, inactif

brezdelno postopati badauder, flâner, musarder, traînasser, bayer aux corneilles
brezdelno živeti vivre dans l'oisiveté (ali le désœuvrement), ne rien faire

brezdélje, brezdélnost ocio m ; ociosidad f ; desocupación f ; inacción f ; inactividad f ; holgazanería f

živeti v brezdelju haragauear