Franja

mamba samostalnik
zoologija Dendroaspis (kača) ▸ mamba
Povezane iztočnice: zelena mamba, črna mamba

mantilla ženski spol mantilja, (špansko) žensko ogrinjalo; odeja za sedlo

mantilla de blonda, mantilla de encajes mantilja iz čipk
mantilla blanca bela mantilja (zlasti za bikoborbe)
mantilla negra črna mantilja (zlasti za veliki petek)
mantillas pl plenice

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

Markt, der, (-es, Märkte) (Absatzmarkt) trg, tržišče; (Ort, Platz) trg; (Marktplatz) trg, tržnica; (Jahrmarkt) sejem; schwarzer Markt črna borza; den Markt drücken prodajati pod ceno; seine Haut zu Markte tragen figurativ nositi kožo naprodaj

marmozetk|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Marmosette
črna marmozetka (tamarinka) Mohrenmarmosette
goloobrazna marmozetka (marikinka) Nacktgesicht-Marmosette

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

maskara samostalnik
(ličilo) ▸ szempillafestékPovezane iztočnice: vodoodporna maskara

mass¹ [mæs] samostalnik
cerkev & glasba maša

black mass črna maša
mass book misal
high mass peta maša
low mass tiha maša
to say mass maševati

máša mass; (protestantska) (divine) service

črna máša mass for the dead
jutranja, zgodnja máša early mass
tiha máša low mass
navadna máša plain mass
péta, slovesna máša high mass
vélika máša full service
máša zadušnica requiem (mass)
máša polnočnica midnight mass (on Christmas Eve)
nova máša priest's first mass after ordination
otvoritvena šolska máša mass for the beginning of the school year
brati mášo to celebrate (ali to say) mass
iti k máši to go to mass
prisostvovati máši, biti pri máši to hear mass
šiba novo mášo pôje spare the rod and spoil the child

máša (religija) messe ženski spol

črna maša messe des morts, messe mortuaire, (messe de) requiem moški spol
nova maša première messe d'un prêtre
peta (tiha) maša messe chantée (basse)
slovesna, velika maša grand-messe ženski spol, messe solennelle
velika maša (praznik) l'Assomption ženski spol
brati mašo dire (ali célébrer) la messe, officier

máša (-e) f

1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

2. muz. messa

3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta

máša misa f

črna maša misa de requiem (ali de difuntos)
nova maša primera misa
péta (tiha) maša misa cantada (rezada)
vélika maša misa mayor (ali solemne)
biti pri maši oír misa
brati mašo decir (ali celebrar) la misa

meal³ [mi:l] samostalnik
grobo mleta moka (ne pšenična)
ameriško koruzni zdrob

whole meal črna moka z otrobi
in meal or in malt tako ali drugače, na vsak način

Mehl, das, (-s, -e)

1. moka (glattes gladka, griffiges ostra, schwarzes črna, weißes bela)

2. (Pulver) prah

mercato m

1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem

2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni

3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg

4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

5. hrušč, zmešnjava, gneča

mercenaire [mɛrsənɛr] adjectif najemniški; plačan; figuré podkupljiv, dobičkarski; masculin (= ouvrier masculin mercenaire) dninar; militaire najemniški vojak; plačanec

travailler comme un mercenaire delati ko črna živina

messe [mɛs] féminin, religion, musique maša

messe basse, chantée, de minuit tiha, péta, polnočna maša
messe des morts, des trépassés, de requiem črna maša za umrle, zadušnica, rekviem
messe noire črna maša
messe pontificale pontifikalna, slovesna maša
grand-messe solennelle, haute vélika, slovesna maša
livre masculin de messe misal, mašna knjiga
première féminin messe nova maša
dire, célébrer la messe brati mašo

met|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Minze (poprova/prava Pfeffer-Minze, klasasta/zelena/šmarna Ähren-Minze/ Grüne Minze, njivska Acker-Minze, vodna Bach-Minze/Wasser-Minze, žlahtna/vrtna Edel-Minze, bela/konjska [Roß] Ross-Minze)
divja meta (polaj) Polei-Minze
črna meta Marrubium: der Andorn
gorska meta (čober) die Bergminze
mačja meta Nepeta: die Katzenminze
pasja meta (čober) der Steinquendel
čaj iz poprove mete der Pfefferminztee
olje poprove mete das Pfefferminzöl

méta (-e) f bot. menta (Mentha):
čaj iz mete decotto di menta
dolgolistna meta menta longifoglia (Mentha longifolia)
navadna črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)