Franja

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

cytology [saitɔ́lədži] samostalnik
biologija citologija, nauk o celicah

čàrter m (angl. charter) pogodoa o najemu ladje, letala za določen čas, listina o tej pogodbi: čarter-letovi čarterski poleti

črnobúkvar -ja m grabancijaš, onaj koji gata iz knjiga o činima

dàbōgdā prisl. bog daj, o ko bi: jezik ti otpao, dabogda, spletkaru jedan

daljínar i daljinár -ja m daljinar, knjiga s podacima o razdaljinama između autobusnih i željezničkih (-lez-) stanica

darüber

1. (= über ihn/sie/es) o tem/njem/njej itd., nad tem/njim/njo

2. räumlich: zgoraj, nad; darüber hinaus preko

3. zeitlich: pri tem itd., (später als) in čez

4. (40 Jahre und darüber) (in) čez, več darüber hinaus vrh tega, več kot to

davon (= von ihm/ihr) od tega, o tem itd.; Adverb stran, proč; auf und davon stran, proč

débattable [debatabl] adjectif o čemer se da debatirati

debenture [dibénčə] samostalnik
zadolžnica, obveznica; izkaz o vrnitvi uvozne carine

decantar o-, pre-čistiti, bistriti

déchirer [dešire] verbe transitif raztrgati, (raz)parati; razdrapati, razcefrati; figuré slabo govoriti o kom; poteptati; prelomiti (pogodbo); razklati, razcepiti (deželo)

se déchirer raztrgati se, dobiti razporke, pretrge
déchirer une blessure (figuré) znova odpreti rano
déchirer quelqu'un koga zlobno kritizirati, raztrgati ga
déchirer le cœur de quelqu'un komu srce trgati
déchirer en deux raztrgati, razklati na dvoje
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo, zlobno, grdoó o kom govoriti
déchirer le voile (figuré) nenadoma prekiniti iluzijo, odkriti resnico

dȅcimālan -lna -o decimalen: -a tačka, točka; -i broj, sistem, razlomak, zarez; -a klasifikacija; -a vaga

decimārius 3 (decima)

1. ki se tiče desetine, desetinski: leges Cod. I.; subst. decimāria -ae, f določilo o desetini: Cod. I.

2. zavezan desetini: Ambr.

déclaratif, ive [-klaratif, iv] adjectif izjaven, izrečen, deklarativen; ki kaj pojasnjuje ali o čem (le) govori

déclinatoire [-twar] adjectif, juridique odklonilen; masculin ugovor o nepristojnosti

dēditiō -ōnis, f (dēdere)

1. act. predaja, izročitev: d. ipsius corporis (sužnja samega) G. (Dig.), periculum deditionis Aur., in deditionem petere aliquem Aur. zahtevati izročitev koga.

2. med. vdaja, predaja, pogojna predaja, pogodba o predaji, kapitulacija: Vell., necessaria C., voluntaria L., deditionis condicio C., L., Cu. ali formula L., Cretensibus spem deditionis non ademit Ci., huius deditionis suasorem et auctorem esse Ci., deditionem facere C., S. ali in deditionem venire L. vdati se, predati se, deditionem omittere S., in deditionem aliquem (aliquid) accipere C., S., L., Iust. ali recipere C., L., Suet. sprejeti vdajo koga (česa), recipere urbem per deditionem L. ali urbe potiri per deditionem L. ali exercitum … Cyro per deditionem tradere Iust. = brez boja (naspr. per vim), legatos de deditione mittere ad aliquem C., mittere deditionem suam ad aliquem Fl. naznaniti komu, da se hoče kdo predati, significare deditionem C., simulare deditionem, deterreri a deditione N., compellere in deditionem L. ali ad deditionem Cu., Suet., ad (in) deditionem subigere L., Cu., in deditionem vocare L.; s subjektnim gen.: d. sui Cu., deditiones cohortium T.; z dat. ali nav. z ad (komu): deditionem vivorum hosti facere L., levissimum malorum deditio ad Romanos visa est L., fit ad Poenos deditio L. vdajo se Puncem, si obsessi de facienda ad hostem deditione deliberent Q.

dēh inter. knjižno o! (pri izražanju prošnje, želje)

dèkādskī -ā -ō dekadični: dekadski sistem, sustav, razlomak, broj; dekadski logaritam

dēlīberātīvus 3 (dēlīberāre) k premišljanju (preudarjanju) spadajoč, o čemer je treba natanko (dobro) premisliti (preudariti, posvetovati se), posvetovalen: causa Ci., causae Q., genus Ci., Q., materia, pars Q.; subst. dēlīberātīva -ae, f (sc. oratio) posvetovalni govor: Don.