Franja

nastávljenec, -nka employé, -e moški spol, ženski spol

navzkríž adv.

1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
položiti roke navzkriž incrociare le braccia

2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa

3. (v povedni rabi)
biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una

Neápeljčan, -nka Napolitain, -e moški spol, ženski spol

nedolétnik, -ica mineur, -e moški spol, ženski spol

nèhvaléžnež, -ica ingrat, -e moški spol, ženski spol

Nemausum -ī, n: Plin. ali Nemausus -ī, f: Mel., Aus.

1. Nemávz, mesto v Narbonski Galiji s krasnimi studenci (zdaj Nimes). Od tod adj. Nemausēnsis (Nemansiēnsis) -e nemávški: Nemausensis caseus Plin., in Nemausiense agro Plin.; subst. Nemausēnsēs -ium, m Nemavzáni (Nemavzéni), preb. Nemavza: Plin., Suet.

2. Nemausus -ī, m Nemávz, reka blizu mesta Nemavza: Aus.

Némec, -mka Allemand, -e moški spol, ženski spol

Nemetēs -um, acc. -as (T.), m Németi, ger. pleme v Belgijski Galiji (v okolici današnjega mesta Speyer): C., Plin., T. Od tod adj. Nemētēnsis -e németski, Németov (gen. pl.): regio Symm.

nemorēnsis -e (nemus)

1. gajski, gozden, hosten: mel Col. gozdni med.

2. occ. Nemorēnsis -e k Dianinemu gaju (pri Ariciji) sodeč, Dianinega gaja (gen.): Nemorensis lacus (zdaj Lago di Nemi) Pr., Nemorensis rex Suet. predstojnik daritvene slovesnosti na čast (aricijski) Diani; subst. n: in Nemorensi Suet. na ozemlju Dianinega gaja (pri Ariciji, kjer je imel Cezar podeželski dvorec).

nenasíten (-tna -o) adj.

1. che non è sazievole, che non sazia

2. insaziabile, ingordo

3. pren. avido, ingordo, famelico, vorace

4. inappagabile, incontentabile

neocénjen (-a -o) adj. non valutato, di cui non si è fatta la stima; šol. senza voto, senza voti

neprištéven (-vna -o) adj. incapace di intendere e di volere; smarrito, (mentalmente) confuso; inconsulto, insano; irresponsabile:
neprištevno dejanje atto, gesto inconsulto, insano
neprištevna oseba irresponsabile

neprištévnost (-i) f incapacità di intendere e di volere; irresponsabilità; smarrimento

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

Nerulum -ī, n Nêrul, mesto v južni Lukaniji: L. Od tod adj. Nerulonēnsis -e n nêrulski, iz Nêrula: Ner. mensarius Cassius Parmensis ap. Suet.

nesrámnež, -nica insolent, -e moški spol, ženski spol , impertinent, -e moški spol, ženski spol , effronté, -e moški spol, ženski spol , dévergondé, -e moški spol, ženski spol

nevérnik, -ica incrédule moški spol, ženski spol , incroyant, -e moški spol, ženski spol , mécréant, -e moški spol, ženski spol , infidèle moški spol, ženski spol

neznánec, -nka inconnu, -e moški spol, ženski spol

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Nīcomēdīa -ae, f (Νικομήδεια) Nikomedíja, glavno mesto Bitinije in kraljeva prestolnica (ustanovil jo je Nikomed I., zdaj razvaline pri kraju Isnikmid = εἰς Νικομήδειαν): Plin., Aur., Amm. — Od tod adj. Nīcomēdēnsis -e nikomedíjski: Plin. iun.; subst. Nīcomēdēnsēs -ium, m Nikomedíjci, preb. Nikomedije: Plin. iun., Dig.