Franja

Multimammia -ae, f (multus in mammia) Multimámija = mnogoprsna, z mnogimi prs(m)i, vzdevek efeške Diane, ki so jo upodabljali z mnogimi prsmi: Hier.

multimeter -tra -trum (multus in metrum) bogat z metri, bogat s stopicami, bogat z vrstami verzov: si poemata illius metiaris, multimeter, argutus, artifex erat Sid.

multi-nōminis -e (multus in nōmen) mnogoimen, z mnogimi imeni: dea Ap.

multipara [məltipərə] samostalnik (množina multiparae)
medicina žena z več otroki

multipolaire [-pɔlɛr] adjectif z več poli, multipolaren

cellule féminin multipolaire multipolarna stanica

multi-rādīx -īcis (multus in rādīx) z mnogimi koreni (koreninami), koreninast: centaurea minor Ap. h.

multi-sīgnis -e (multus in sīgnum) z mnogimi znamenji ali znaki opremljen: parmae Varr.

multi-stor(e)y [mʌ́ltistɔ:ri] pridevnik
z več nadstropji

multi-stor(e)y building stolpnica
multi-stor(e)y car park parkirna hika

multivocal [məltívəkəl]

1. pridevnik
mnogoznačen, mnogopomenska

2. samostalnik
beseda z več pomeni

multō (mulctō) -āre -āvī -ātum (mul(c)ta) kaznovati koga, kazen naložiti (nalagati) komu: huius consilia esse multanda Ci., si quis laeserit, multandus simili iure Ph.

1. z abl. kazni ali načina kaznovanja: aliquem exsilio L., multa, poenā Ci. globo, kazen naložiti (nalagati) komu, morte Ci., populos stipendio Ci., vitia hominum damnis, ignominiis, vinculis, verberibus, exsiliis, morte Ci., boves iniquitate operis m. Col. mučiti.

2. z abl. tega, kar se komu naloži kot kazen ali kar se mu odtegne kot kazen: kaznovati koga z izgubo česa, izreči (izrekati), da kdo kaj izgubi: aliquem pecuniā N. = multā, parte agri L. ali agris Ci., sacerdotio Suet., Antiochum Asiā multarunt Ci., multantur bonis exsules Ci., equorum pecorumque numero convicti multantur T.; z dat. commodi: Veneri Erycinae esse multatum Ci. da je za kazen odstopil dediščino v korist eriške Venere.

mum² [mʌm] neprehodni glagol
igrati brez besed, igrati z mimiko

mȕmati -ām dial.
1. momljati: hoću da mi se odgovori, a ne mumati između zuba
2. žvariti, žvečiti z brezzobimi usti: mumati komadić kruha, parče hljeba

mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

mundo antiguo stari svet (vek), antika
el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
el otro mundo onstranstvo
todo el mundo vsi, vsak
a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
dejar el mundo odreči se svetu
echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
ir, rodar (por el) mundo svet obresti
irse por esos mundos svojo pot iti
habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
parecer un mundo sijajno izgledati
todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
venir al mundo na svet priti
ver mundo razgledati se v svetu
desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
así va el mundo tako je na svetu

mūniō (stlat. moeniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (moene, moenia)

1. (z)graditi, (se)zidati: magna moenis moenia Pl., oppida H. trdna mesta, trdnjave graditi, Albam V.; abs. (se)zidati zidove, (s)kopati okope, narediti (delati) nasipe: undique, quod idoneum ad muniendum putarent, congererent N., milites, qui muniendi gratiā vallum petierant Auct. b. Afr.; subst. mūnientēs -ium, m okopniki, kopači (graditelji) okopov, zidarji: L.

2. occ. pot (stezo, cesto) narediti (delati), utrditi (utrjevati), (z)graditi, utreti (utirati), (iz)krčiti: itinera muniit N., Appius Caecus viam munivit Ci., rupem L. pečino narediti prehodno; abs.: muniendo fessi homines L.; metaf.: haec omnia tibi recusandi viam muniebant Ci., m. sibi viam ad stuprum Ci., munita ad consulatum via Ci., aditum sibi aliis sceleribus ante munivit Ci.

3. utrditi (utrjevati), ograditi (ograjevati), obda(ja)ti z okopi, zagraditi (zagrajevati), vkopa(va)ti, (za)varovati: arcem, palatium N., locum castellis N., castra vallo fossāque C., vallo hiberna C., locum muro C., omnia maceriā muniuntur Plin. iun., turris festa et munita ab (zoper) omni hostium ictu C.; metaf. zavarovati, obvarovati, ohraniti (ohranjati), pokri(va)ti, prekri(va)ti, (za)ščititi, zakloniti (zaklanjati), zasloniti (zaslanjati), braniti: domum praesidiis Ci., se ligneis moenibus N., Alpibus Italiam munierat natura Ci., naturā loci muniebatur oppidum C., munito agmine incedere S., hortum ab (pred) incursu hominum m. Cu., quae (sc. herbescens viriditas) contra avium minorum morsus munitur vallo aristarum Ci., hieme quaternis tunicis et tibialibus muniebatur (med.) Suet. se je odeval, se je oblačil, hunc locum munio Pl. zavarujem se s te strani, m. latus a domesticis hostibus Cu., imperium N., multorum se benevolentiā tueri et munire Ci., m. se contra perfidum Ci., munio me ad haec tempora Ci., muniri adversus fraudes Plin., nullius pudicia contra tuam cupiditatem munita est Ci., suam meretriculis muniendis rem cogere Pl. za oskrbo vlačug. — Od tod adj. pt. pf. mūnītus (stlat. moenītus) 3, adv. komp. mūnītius (Varr.)

1. utrjen: latera munitiora Cu., castella altiora ac munitiora L., et loci naturā et manu munitissima castra C.; subst. n. pl.: per munita exercitum ducere L. po utrjenih (izkrčenih) poteh, munita viaï Lucr. ograja zob (kot gr. ἕρκος ὀδόντων) ustnice.

2. metaf. zavarovan, obvarovan, zaščiten, varen: bonorum praesidio munitus Ci., nihil tam munitum (sc. est) Ci., se munitiorem ad vitam tuendum fore Ci.

Opomba: Sinkop. impf. munibat: Ps.-V. (Moret.), munibant: Ap.; fut. I munibis: Veg.

munition [mju:níšən]

1. samostalnik
municija, strelivo, vojna oprema

2. prehodni glagol
oskrbeti z municijo

mùnjati -ām striči z ušesi: tresao je grivom, munjao ušima i kopao prednjim nogama

múra ž dial. z vodo mešana ilovica kot omet

mūrō -āre -āvī -ātum (mūrus) obda(ja)ti z zidom, obzida(va)ti: murata civitas, murata castella Veg., civitatem Cass., muratae urbes Hier., adversus sagittas ratiocinationum tuarum muratus assisto Aug.

murrātus (murrhātus, myrrhātus) 3 (murra1) z mirinim sokom pomešan (odišavljen): vinum Vulg., potio P. F. = potio Fest., satrapae Sid.

murreus¹ 3 (murrheus, myrrheus) (murra1)

1. mirin, mirov: virgae Lact.

2. z mirovim oljem (mazilom) omočen, odišavljen: crines H.

3. mirove barve, rumenkast ali rjav (kot mira): onyx Pr., crines H. (po drugih = odišavljeni z mirovim mazilom).