Franja

razkropi|ti (-m) zerstreuen, [auseinandertreiben] auseinander treiben, volk čredo: versprengen (tudi vojska)

razmerj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Verhältnis (tudi matematika)
delilno razmerje matematika Teilverhältnis
prestavno razmerje tehnika Übersetzungsverhältnis
utežno razmerje kemija Gewichtverhältnis
velikostno razmerje Größenverhältnis
razmerje stranic Seitenverhältnis
razmerje sestavin Mischungsverhältnis

2. pravo das Verhältnis (delovno Arbeitsverhältnis, dolžniško Schuldverhältnis, med spoloma Geschlechtsverhältnis, moči Kräfteverhältnis, Machtverhältnis, najemno Mietverhältnis, nasledstveno Nachfolgeverhältnis, oblasti Gewaltverhältnis, pogodbeno Vertragsverhältnis, pravno Rechtsverhältnis, službeno Dienstverhältnis, solidarno obligacijsko Gesamtschuldverhältnis, sorodstveno Verwandtschaftsverhältnis, vajensko Lehrverhältnis, vzajemno Wechselverhältnis, zakupno Pachtverhältnis)

3.
intervalno razmerje glasba der Intervallschritt

4. ljubezensko: die Liebesaffäre, das Liebesverhältnis, das Verhältnis
imeti razmerje z ein Verhältnis haben mit

5.
razmerja množina Verhältnisse množina
(družinska Familienverhältnisse, produkcijska Produktionsverhältnisse)
|
v razmerju im Verhältnis zu

razmesti|ti se (-m se) razmeščati se sich verteilen (tudi vojska)
| ➞ → razporediti se

razplameni|ti (-m) entfachen (tudi figurativno)

razpotj|e [ó] srednji spol (-a …) der Kreuzweg, Scheideweg, die Wegscheide
biti na razpotju am Kreuzweg/Scheideweg stehen (tudi figurativno)

razpršit|ev ženski spol (-ve …) die Streuung (tudi statistična), Zerstreuung; (razširjenost) die Ausbreitung

razsejati (razsejem) streuen (tudi fizika), verstreuen; bolezen ipd.: (zanesti) verschleppen

razstavi|ti¹ (-m) razstavljati [auseinandernehmen] auseinander nehmen; zerlegen (tudi matematika); del iz stroja: ausbauen, stroj: abbauen

razstrelíti to explode

razstrelíti mino to spring a mine (tudi figurativno); to blow up (most a bridge); to blast

razvijanj|e srednji spol (-a …)

1. (razvoj) die Ausbildung, Herausbildung; die Entwicklung; osebnosti ipd.: die Entfaltung (osebnosti Persönlichkeitsentfaltung)
nadaljnje razvijanje die Weiterentwicklung

2. tehnika die Entwicklung (tudi fotografsko); (pridobivanje) die Darstellung; (plina Gasentwicklung, toplote Wärmeentwicklung)
kadica za razvijanje die Entwicklungsschale
kemikalija za barvno razvijanje die Farbentwicklungschemikalie
stroj za razvijanje die Entwicklungsmaschine
postopek razvijanja das Entwicklungsverfahren
proces razvijanja der [Entwicklungsprozeß] Entwicklungsprozess
stroški razvijanja Entwicklungskosten množina
biti še v razvijanju noch im Entwicklungszustand sein

razvleč|i [é] (-em) dehnen, überdehnen, zerdehnen, verziehen; v dolžino: in die Länge ziehen (tudi figurativno) v širino: in die Breite ziehen; usta: verziehen

razvoj [ô] moški spol (-a …)

1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten

3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

4. delo: die Entwicklungsarbeit

5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein

rdeča nit ženski spol der rote Faden (tudi figurativno)

rdeči svinčnik moški spol der Rotstift (tudi figurativno)

Rēa² -ae, f (tudi Rhēa) Réa, staroitalsko žensko ime; poseb.

1. Rea Silvia Rea Silvija, Numitorjeva hči, vestalka v Albi, z Marsom mati Romula in Rema: L., Aur., Eutr., Prud.

2. po njej imenovana izmišljena vestalka: V.

reagírati (-am) perf., imperf.

1. reagire; prenderla:
ne vem, kako bo reagiral non so come la prenderà
reagirati na novico, na očitke reagire alla notizia, agli appunti
fot. emulzija filma reagira na svetlobo l'emulsione della pellicola reagisce, è sensibile alla luce

2. kem. reagire;
fluor reagira tudi z žlahtnimi plini il fluoro reagisce anche in presenza di gas nobili

reakcij|a ženski spol (-e …) die Reaktion (tudi kemija), (nasprotno učinkovanje) die Gegenwirkung, (povratno učinkovanje) die Rückwirkung; die Umsetzung
nasilna reakcija na nasilje die Gegengewalt
(alarmna Alarmreaktion, beljakovinska Eiweißreaktion, čustvena Gefühlsreaktion, imunitetna Immunreaktion, jedrska Kernreaktion, kožna Hautreaktion, ksantoproteinska Xanthoproteinreaktion, nasprotna Gegenreaktion, obarjalna Fällungsreaktion, obrambna medicina Abwehrreaktion, panična Panikreaktion, plamenska Flammenreaktion, pretirana Überreaktion, primarna Primärreaktion, primitivna Primitivreaktion, sledenja Nachfolgereaktion, tal agronomija in vrtnarstvo Bodenreaktion, vodenja mladičev živalstvo, zoologija Führungsreaktion, zavračanja (organa) medicina Abstoßungsreaktion, serumska medicina Serumreaktion, stresna Notfallreaktion, [Streßreaktion] Stressreaktion, startna Startreaktion, tuberkulinska medicina Tuberkulinreaktion, verižna Kettenreaktion, vnetna medicina Entzündungsreaktion, vžigalna Zündreaktion, zamenjalna Austauschreaktion, zenična medicina Pupillenreaktion)
priduševanje imunitetnih reakcij die Immunsuppression
hitrost reakcije die Reaktionsgeschwindigkeit
inhibirati reakcijo reaktionshemmend wirken, medicina imunitetno: immunsuppressiv wirken
stopnja reakcije die Reaktionsstufe

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recept [é/ê] moški spol (-a …) das Rezept (tudi medicina)
kuharski recept Kochrezept (kuhati po receptu nachkochen)
figurativno recept za uspeh das Erfolgsrezept
zdravniški recept ärztliche Verschreibung
samo na recept gegen ärztliche Verschreibung, verschreibungspflichtig
dati recept za komu (jemandem etwas) verschreiben
brez recepta rezeptfrei
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
blok z recepti der Rezeptblock
napisati recept rezeptieren, ein Rezept aufschreiben

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.