Franja

piller [pije] verbe transitif (o)pleniti, oropati, okrasti

les occupants pillèrent la ville okupatorji so oplenili mesto
piller un auteur plagirati avtorja

pīl(l)eus -ī, m in pīl(l)eum -ī, n (pilus las; prim. gr. πῖλος klobučevina)

1. okrogla klobučevinasta kapa, podobna polovici jajca; nosili so jo svobodni Rimljani pri svečanostih, igrah in obedih, osvobojenci in naprodaj postavljeni sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva: Pl., Mart., servos ad pileum vocare L. na boj za svobodo.

2. metaf. kot medic. t.t. kožica, opna, membrana, ki obdaja glavo otroka v materinem telesu: Lamp.

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

Pīnārius 3 Pinárij(ev), ime rim. rodu: domus V., Pinaria gens Aur.; Pinarii in Potitii so kot svečeniki skrbeli za Herkulov kult: L., V., Aur., Macr., Fest.

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika

Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. — Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.

pire [pir] adjectif hujši, slabši

le pire najhujši; najhujše
au pire v najslabšem primcru
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
craindre le pire bati se najhujšega
le remède est pire que le mal to se pravi hudiča z belcebubom izganjati; izganjati zlo z novim, hujšim zlom
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) mirne vode so globoke, globoko derejo

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

písmo letter; missive; (kratko) note

trgovsko písmo commercial letter, arhaično favour
odprto písmo (v časopisu) open letter
nefrankirano písmo unpaid letter
avionsko písmo air letter, airmail letter
izgubljeno písmo missing letter
priporočeno písmo registered letter
denarno písmo money letter
kreditno písmo letter of credit
poslovno písmo business letter
ljubezensko písmo love letter
sožalno písmo letter of condolence
vrednostno písmo letter with value declared
zahvalno písmo letter of thanks
uradno písmo official letter
grozilno písmo threatening letter
ženitovanjsko písmo marriage contract
poštnoležeče písmo letter to be called for
na napačen naslov oddano písmo letter delivered to the wrong address
nedostavljivo písmo undeliverable letter, dead letter
písmo s čestitkami letter of congratulation
priporočilno písmo letter of recommendation (ali of introduction)
sveto písmo religija the Bible, the Scriptures, the Book, Holy Writ
pastirsko písmo (cerkveno) pastoral
zahvalno písmo (po obisku) bread-and-butter letter
dodatek písmu postscript
dostava, izročitev pisem delivery of mail
razdeljevanje pisem distribution of letters
ovojnica za písmo envelope, wrapper
naslov písma address
glava písma letterhead, letter heading
začetek písma opening of a letter
obtežilnik za písma paperweight, letter-weight
tehtnica za písma letter scales pl, letter balance
predal za písma pigeonhole
(poštni) nabiralnik za písma VB letter box, pillar box, ZDA mailbox
predaja písma posting (ZDA mailing) of a letter
sprejem pisem reception of letters
urad za neizročena písma returned (ali dead) letter office
Vaše cenjeno písmo trgovina arhaično your favour
pisanje pisem letter-writing
oddati písmo na pošti to post (ZDA to mail) a letter
nalepiti znamko na písmo to stamp a letter
oddati písmo priporočeno to register a letter
naša písma so se križala our letters have crossed
tvoje písmo se je izgubilo your letter has gone astray (ali got lost)
vreči písmo v nabiralnik to drop a letter in the letter box (ZDA mailbox)
če bi se (slučajno) moje písmo izgubilo if my letter should happen to get lost
izprazniti nabiralnik za písma to clear a letter box (ZDA mailbox, box), (v stebru) pillar box
tu je písmo na vaš naslov there is a letter here addressed to you
písma se pobirajo zjutraj letters are collected in the morning
písma iz tega nabiralnika se pobirajo petkrat na dan this box is cleared five times daily
prejeli smo vaše písmo od 6. t.m. your letter of the 6th (instant) has been received

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

pīstrīnum -ī, n (pīstor) sprva phalnica, stope, potem mlin, ki so ga morali včasih nam. živine za kazen gnati sužnji: Luc. fr., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., in pistrino molere Ter., aliquem in pistrinum tradere Pl. ali dare, dedere Ter. ali submittere Sen. ph. ali conicere Ulp. (Dig.), in pistrinum detrudi Ci., homo pistrino dignus Ter., far in pistrino pinsare ac torerre Varr., in pistrino pinsere farinam Varr., modo unguentariam tabernam modo pistrinum … exercuisse Suet., caballos, qui in pistrinis essent Pomp., pistori operam locare Gell. V teh mlinih so tudi pitali svinje z otrobi: Pl. in pekli kruh, od tod: pistrinum exercere Ap. = biti mlinar in pek, ukvarjati se z mlinarstvom in pekarstvom, mlinariti in pekariti; metaf. (preg.): in eodem pistrino vivere cum aliquo Ci. = biti vprežen v isti jarem s kom.

pithana -ōn, n pl. (gr. πιϑανά) „Verjetnosti“, naslov dela Antistija Labeona, v katerem so bile zbrane odločitve v posameznih pravnih primerih: Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.)

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

Pityūs, acc. -ūnta, f (Πιτυοῦς) Pitiúnt, mesto v azijski Sarmatiji, ki so ga ustanovili Grki: Plin., Amm.

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

pizzicore m

1. srbenje; srbež; ščeget:
sento pizzicore alle mani pren. zasrbele so me roke

2. pren. nenadna želja, poželenje, skomina; evfemistično spolni gon

pjȅna ž (ijek.), pȅna ž (ek.) pena: pjena mu ide na usta na ustnicah so se mu pokazale pene; ubirati -u ekspr. posneti peno, kupiti najboljše, narediti dober kup; zlatna, srebrna pjena; vazdušna, zračna pjena pena za gašenje požara; pjena od piva, od sapuna; morska pjena