Franja

furnus (stlat. fornus: Varr. ap. Non.) -ī, m (prim. formus in fornāx)

1. peč, poseb. krušna peč, pečnica: Pl., Plin., Pall., Fest., qui frigus collegit furnos et balnea laudat H. = tople (gorke) sobe, furnis forrebant farra coloni O., calet tamquam furnus Petr. vroče je kakor peč, furnos conducere Iuv. pekarn(ic)o v zakup vzeti; furnus = pekarn(ic)a kot kraj, kjer so se shajali na cesti zmrzujoči reveži in brezposelni ter si pripovedovali novice: H. (Sat. 1, 8, 37; Ep. 1, 11, 13).

2. razbelnica (= razbeljena peč) v topilnici: Vitr.

fuscēllo m trska, suha vejica:
essere magro come un fuscello biti suh kot trska
d'ogni fuscello fare una trave delati iz muhe slona
PREGOVORI: notare il fuscello nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio preg. videti iver v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne

fuso m

1. tekstil vreteno, vitek, motovilo:
diritto come un fuso pren. raven kot sveča
andare diritto come un fuso pren. iti naravnost, brez obotavljanja

2.
fuso orario geogr. časovni pas

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

fūstuārius 3 (fūstis) z gorjačo, s krepelom: supplicium Porph., Cass., ultio Cass. Od tod subst. fūstuārium -iī, n smrt, usmrtitev s krepeli, z gorjačami (kot vojaška kazen): Serv., fustuarium meruerunt legiones, quae consulem reliquerunt Ci., fustuarium meretur, qui signa relinquit L.

g, G m, f (črka) g:
G maiuscolo veliki G
g minuscola mali g
g come Genova ptt g kot Gorica (pri črkovanju)

gabbia f

1. kletka (tudi pren.):
gabbia di canarini kletka za kanarčke
gabbia di matti pren. nora hiša

2. pren. ječa, zapor:
mettere in gabbia vtakniti v luknjo

3. ograjeni prostor (za obtoženca na sodišču)

4. koš:
gabbia toracica prsni koš

5. navt. košno jadro
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kot ptiček v zlati kletki

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gàd (-áda) m

1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
zool. navadni gad marasso (Vipera berus)

2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse

Gaetūlī -ōrum, m (Γαιτοῦλοι) Getúli, nomadsko pleme v alžirski Sahari (v severozahodni Afriki): PLIN., AUCT. B. AFR., T., SUET., FL. Gaetuli latrones S.; sg. (kolekt.) Gaetūlus -ī, m Getul(ec): LUCAN. Kot adj. Gaetūlus 3 getulski: MART., SIL., CL. pastor PLIN. civitas AUG.; pesn. = afriški, libijski: Syrtes, leo V., H., murea H., O. mavretanski škrlat. – Od tod

1. subst. Gaetūlia -ae, f (Γαιτουλία) Getúlija, dežela Getulcev: PLIN.

2. adj. Gaetūlicus 3 getulski purpura PLIN., kot vzdevek; Getulski = zmagovalec nad Getulci, premagalec Getulcev, tj. rim. vojskovodja Gnej Kornelij Kos (Cossus) Lentul: T., PLIN. IUN., SUET., FL.

gage¹ [geidž] samostalnik
zastava, zastavek, jamstvo, poroštvo; poziv na boj

to give on gage zastaviti
to hold in gage obdržati kot jamstvo
to throw down a gage izzvati, pozivati na boj

gagé, e [gaže] adjectif

meubles masculin pluriel gagés zaseženo pohištvo kot jamstvo za dolg(ove)

gaita ženski spol pastirska piščal; diple, dude; španski ples; glava, vrat; samovolja, muhavost; nevšečnost, surova šala; Mehika goljuf, slepar

alegre como una gaita biti živahen kot riba v vodi
estar de gaita biti dobre volje
templar gaitas skušati komu jezo pomiriti

galactītēs -ae, m (gr. γαλακτίτης) galaktit, ali galactītis, -titidis, f (gr. γαλακτῖτις) galaktitid, ali galaxiās -ae, m (gr. γαλαξίας) galaksias = „mlečnik“, nam neznan kot mleko bel dragulj: PLIN.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

galaxiās -ae, m (gr. γαλαξίας bel kot mleko)

1. gl. galactītēs.

2. Rimska cesta (na nebu, klas. lat. circulus lacteus ali via lactea): MACR., MARC.

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

galbeum (stlat. calbeum) -ī, n in galbeus (stlat. calbeus), -ī, m (najbrž kelt. izpos.)

1. povoj, obveza na roki (prepojena z zdravili): SUET.

2. zapestnica, naročnica
a) kot ženski nakit: galbei linei CA. AP. FEST.
b) kot okras zaslužnih vojakov: P. F.

Galērius 3 (galērus) Galérij(ev), ime rim. rodu, poseb. 1. Galerius Trachalus Galerij Trahal, govornik za časa ces. Otona: Q., T.

2. Galerius Maximiānus Gal. Maksimijan, rim. cesar 305–311 po Kr.: EUTR.

3. Galeria Fundāna Galerija Fundana, Vitelijeva soproga: SUET. – Kot adj. Galeria (sc. tribus) L. – Od tod adoptivno ime Galēriānus, npr. Calpurnius Galer. Kalpurnij Galerijan: T.

Opomba: Pri PRUD. najdemo Gălērius in Gālĕrĭus.