Franja

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

prudente pameten, razumen, previden; umesten

creer prudente imeti za umestno
¡será lo más prudente! to bo najbolj pametno!

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

pugno m

1. pest:
avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
mostrare il pugno groziti
stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
pugno di ferro boksar (orožje)

2. udarec s pestjo:
fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

3. ekst. prgišče, peščica:
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok

puissance [pɥisɑ̃s] féminin sila, moč; oblast; sposobnost, učinkovitost; agronomie donosnost; mathématiques potenca; physique energija; militaire udarna moč

à la 4^e puissance (mathématiques) na 4. potenco
puissance d'achat kupna moč
puissances pluriel alliées zavezniške sile, zavezniki
puissances belligérentes vojskujoče se sile
puissance de cheval konjska moč
puissance de choc udarna moč
puissances contractantes pogodbene sile
puissance hydraulique vodna moč
puissance exécutive izvršna oblast, moč
puissance lumineuse svetilna moč
puissance maritime, navale pomorska sila
puissance mondiale svetovna sila
puissance motrice pogonska sila
puissance nucléaire atomska moč
puissances occultes nadnaravne, skrivne sile, moči
puissance occupante, d'occupation zasedbena, okupacijska sila
puissance offensive bojna moč
puissance signataire (vele)sila podpisnica
puissance des ténèbres sile temé, demoni
à la n^ième puissance v najvišji stopnji, meri
grande puissance velesila
criminel masculin en puissance potencialen, možnosten zločinec
avoir en sa puissance imeti v svoji oblasti
élever (un nombre) à une puissance (mathématiques) potencirati (število)
être en puissance de biti v oblasti, biti odvisen od

púkel (-kla) m pog. (grba) gobba, gobbo; pren.
boli me pukel mi fa male la schiena
pren. imeti štiri otroke na puklu avere quattro figli sul gobbo
pren. dati jih komu po puklu spezzare il gobbo a qcn., dare una solenne batosta a qcn.

pulito

A) agg.

1. čist:
biancheria pulita čisto perilo
fare piazza pulita pren. popolnoma počistiti, pospraviti, pomesti

2. urejen, negovan

3. čist, pošten, spodoben, fair, korekten:
affare poco pulito nečeden posel
gioco pulito fair igra:
avere la coscienza pulita imeti čisto vest
farla pulita elipt. poceni jo odnesti

4. pren. pog. suh:
la spesa mi ha lasciato pulito pulito nakup me je popolnoma osušil, obubožal

5. ekst. čist (ki ne onesnažuje)

B) m čisto:
camminare sul pulito hoditi po čistem

pull¹ [pul] samostalnik
potegljaj, poteg, vlečenje, vlek
tehnično vlečna sila; privlačnost, sila privlačnosti; požirek, dušek; ročaj, držaj (zvonca); veslanje, zavesljaj
šport (golf, kriket) udarec, zamah (poševno, zlasti na levo); zadrževanje (konja z vajetmi); utrjujajoč vzpon, velik napor (long pull)
prednost (of, on, over pred)
sleng vpliv, zveze, protekcija (with)
tisk (poskusni) odtis

a long pull uphill težek vzpon
the long pull presežek, dodatek k plači
a heavy pull on s.o.'s purse draga stvar
to go for a pull iti veslat
it is a hard pull to je naporna stvar
to have the pull of s.o. imeti prednost pred kom
to have a pull with s.o. imeti vpliv na koga, imeti protekcijo pri kom
tisk to take a pull napraviti odtis
to take a pull at the bottle cukniti ga iz steklenice
to give a pull at povleči, potegniti kaj

pulmón moški spol pljuča

lóbulo del pulmón pljučno krilo
gritar a todo pulmón (ali a plenos pulmones) na vse grlo vpiti
tener buenos pulmones dobra pljuča (močan glas) imeti

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

pupila ženski spol zenica, punčica; varovanec, -nka; nedoletna sirota; oseba na hrani (abonent)

tener pupila pameten (previden) biti; imeti oster pogled
gente de pupila pametni ljudje
con pupila furiosa z besnim pogledom
¡(mucha) pupila! (pop) pozor! pazi(te)!

pupilla f

1. anat. zenica, punčica

2. ekst. oko:
amare qcn. come la pupilla dei propri occhi pren. koga imeti rad kot punčico svojih oči
guardare con le pupille dilatate srepo gledati

pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

de pur sang čistokrven
en pure perte zaman, zastonj
par pure malice iz čiste, gole zlobe
pur et simple brez pogojev in omejitev
pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
la pure vérité čista, gola resnica
un pur hasard gol slučaj
air masculin pur čist zrak
démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
c'est pure folie to je prava norost, blaznost
sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
amour masculin pur čista, platonična ljubezen
être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
un pur sang čistokrven konj
être pur de toute tache biti brez madeža

pústula medicina pustule

dobiti, imeti pústule (mozolje) to pustulate