Franja

Zadetki iskanja

  • Pilát (-a) m bibl. Pilato:
    pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
    umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato)
  • Pilát

    Poncij Pilat Poncio Pilatos
    pošiljati koga od Poncija do Pilata enviar a alg de Herodes a Pilatos
  • pillar1 [pílə] samostalnik
    steber, slop, opornik
    figurativno opora, steber
    (tudi tehnično) podstavek, podnožje

    to drive from pillar to post pošiljati od Poncija do Pilata
  • pillar odvzeti, (o)pleniti, (iz)ropati; zgrabiti, zasačiti, zalotiti, dobiti

    pillar algunas palabras nekaj besed ujeti
    pillar un resfriado prehladiti se
    eso no me pilla de nuevo to mi ne gre do živega
  • pinacle [pinakl] masculin, figuré vrh

    mettre sur le pinacle postaviti na najvišjo stopnjo časti ali oblasti
    porter quelqu'un au pinacle koga izjemno močno hvaliti, do nebes koga povzdigovati; architecture sleme zgradbe
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • piston [pistɔ̃] masculin, technique bat (pri stroju); familier protekcija, priporočilo, podpora

    piston de pompe bat pri črpalki
    trombone masculin à pistons trombon (na premične bate)
    arriver à une situation par piston priti do nekega položaja s protekcijo
  • pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

    1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

    2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.
  • pitch3 [pič] samostalnik
    met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
    navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
    glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
    figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
    britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
    ekonomija ponudba blaga na tržišču
    ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
    ameriško, sleng čenče, blebetanje
    šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

    absolute (perfect) pitch absolutni posluh
    pitch of an arch višina oboka
    pitch level višina tona, glasu
    glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
    to sing true to pitch uglašeno peti
    to fly a high pitch visoko letati
    to the highest pitch do skrajnosti
    at the pitch of one's voice na ves glas
    to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
    ameriško, sleng I get the pitch razumem
    sleng what's the pitch? kaj se godi?
  • pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre
  • pitj|e srednji spol (-a …)

    1. das Trinken
    za pitje zum Trinken, Trink-
    (dvorana die Trinkhalle, posoda das Trinkgefäß)
    družabno pitje der Umtrunk
    pitje za stavo das Wetttrinken
    veselje do pitja die Trinkfreudigkeit
    zdravilna kura s pitjem medicina die Trinkkur
    vzdržljivost pri pitju alkohola die Trinkfestigkeit

    2. (pijanstvo) das Trinken, die Sauferei
    opustiti pitje das Trinken lassen

    3.
    pitje kave das Kaffeetrinken
    pitje čaja das Teetrinken

    4.
    pitje krvi das Blutsaugen
  • pītuīta -ae, f (prim. pīnus) židka, gosta tekočina (mokrina)

    1. = φλέγμα topla in tekoča sluz: Ca., Cels. idr., cum pituita redundat Ci. če pride do sluzenja (zasluzenosti); pl. = razne vrste sluzi: Pall., isdem et auriculas fractas curat et testium pituitas Plin., pituitae fluctiones Plin. izločanja sluzi, driske.

    2. židka tekočina: impetus pituitae in facie Plin. mokri gnojni izpuščaji.

    3. gnojna tekočina, gnojni izcedek: oculi quoque lumen refugiunt, et illacrimant … pituitaque in iis innatans, novissime angulis inhaerescit Cels.

    4. pika, bolezen pri perutnini: si pituita circumvenit oculos et iam cibos avis respuit Col., gallinaceorum pituitae Plin.

    5. židka tekočina, židek izcedek (izloček) dreves: amygdalae ex amaris dulces fiunt, si circumfosso stipite et ab ima parte circumforato defluens pituita abstergeatur Plin., fungorum lentior natura et numerosa genera, sed origo non nisi ex pituita arborum Plin.

    6. meton. nahod: cum pituita (trizložno) molesta est H., mala nasi pituita Cat.

    Opomba: Pri pesnikih pogosto trizložno: pitu͡ita.
  • pius 3, adv. (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

    1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

    2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

    3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

    4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

    Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.
  • pjȅvati -ām (ijek.), pȅvati -ām (ek.)
    1. peti: pjevati narodne i umjetne pjesme; pjevati kao ptičica, uz klavir, s lista po notah, iz fistule, u zboru, u koru, u horu, uz gusle
    2. opevati: pjesnik pjeva junake
    3. pesniti: Višnjić je pjevao pjesme o Prvom ustanku
    4. ne pjeva mi se ni mi do petja
  • place1 [pléis] samostalnik
    prostor, kraj, mesto
    ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
    pogovorno lokal
    navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
    sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
    matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
    figurativno vzrok, povod
    šport tekmovalčevo mesto

    place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
    place of birth; ali one's native place rojstni kraj
    place of employment delovno mesto
    place of worship (božji) hram
    of this place tukajšnji
    in this place tukaj, na tem mestu
    at his place pri njem doma
    from place to place s kraja v kraj
    in all places povsod
    in place mestoma, tu pa tam
    put yourself in my place postavi se v moj položaj
    to find one's place znajti se na pravem mestu
    this is not the place for to ni pravo mesto za
    it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
    to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
    there is no place for doubt ni vzroka za dvom
    to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
    ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
    in place na pravem mestu, primeren
    in place of namesto
    in the first place predvsem
    in the last place nazadnje, končno
    to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
    to know one's place vedeti, kje je komu mesto
    out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
    to take place goditi se, vršiti se
    to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
    take your places sedite na svoja mesta
    in the next place potem
    there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima
  • pláčati to pay

    pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
    vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
    pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
    pláčati menico to honour a bill
    ne pláčati to leave unpaid
    pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
    pláčati v naturalijah to pay in kind
    preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
    predragó, mastno pláčati to pay through the nose
    pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
    preveč pláčati za blago to be overcharged
    ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
    plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
    takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
    pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
    preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
    pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
    pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
    pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
    pláčati pred rokom to anticipate payment
    pláčati globo to pay a fine
    pláčati upnikom to settle with one's creditors
    pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
    toliko ne morem pláčati I cannot afford it
    za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
    ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
    vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
    plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
    kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
    vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
    za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
    zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
    dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
    to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
    pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
    kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
    natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!
  • pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter

    plačati (dolg) z delom payer en travaillant
    plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
    plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
    plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
    plačati krvni davek payer le tribut du sang
    plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
    plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
    plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
    plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
    plačati račun acquitter un compte
    plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
    plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
    plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
    plačati v zlatu payer en or
    plačati iz svojega žepa payer de sa poche
    plačati z življenjem payer de sa vie
    drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
    z glavo plačati payer de sa tête
    vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
    do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
    to mi boš plačal! tu me le paieras!
    plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)!
  • plȁčka ž ekspr. jok: igračka plačka od igre do joka (pri otrocih) ni daleč
  • plaider [plɛde] verbe intransitif sodno nastopiti (contre quelqu'un proti komu); govoriti, potegovati se (pour quelque chose za kaj); verbe transitif braniti pred sodiščem, zagovarjati

    plaider coupable, non coupable priznati se za krivega, nekrivega
    plaider la cause de l'accusé govoriti v prid, braniti obtoženca
    plaider en faveur de quelqu'un govoriti v prid kake osebe
    plaider le faux pour savoir le vrai reči komu kaj, za kar vemo, da je napačno, da bi ga privedli do tega, da bi povedal resnico
    l'affaire se plaide demain zadeva se bo obravnavala jutri
  • planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

    planta baja pritličje
    planta medicinal zdravilno zelišče
    planta trepadora (rast) plezavka
    planta del pie podplat
    planta vivaz vedno zelena rastlina
    de planta do kraja, temeljito
    echar plantas bahati se
    echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam