Franja

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cacarēlla f vulg. driska:
avere la cacarella pren. podelati se od strahu, hudo se bati

cacca

A) f otr. pog.

1. kakec, blato, iztrebek:
avere la cacca al culo vulg. od strahu se podelati

2. ekst. otr. umazanija

3. pren. vulg. slabš. nadutost, ošabnost

B) inter. drek!

cadet, te [kadɛ, t] adjectif drugorojeni; mlajši; najmlajši; masculin (naj)mlajši; kadet; sport igralec 15-17 let

le cadet de toute la famille najmlajši v družini
frère cadet, sœur cadette mlajši brat, mlajša sestra
il est mon cadet de trois ans on je 3 leta mlajši od mene
c'est le cadet de mes soucis to je moja najmanjša skrb

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Cadurcī -ōrum, m Kadurki, kelt. ljudstvo v Akvitaniji severno od Garone; sloveli so kot izvrstni tkalci: C., Plin. Južneje so živeli Cadurci Eleutheri Kadurki Elevteri z glav. mestom Albigo (Albiga, zdaj Albi): C. Od tod adj. Cadurcus 3 kadurški: Aus., Sid; subst. Cadurcum -ī, n (sc. stragulum) kadurška (platnena) odeja: Iuv.; met. s kadurško odejo pogrnjena zakonska postelja: Iuv.

Caecilius 3 (caecus) Cecilij(ev), ime rim. plebejskega rodu z družinami Basov, Dentrov, Rufov in Metelov. Poseb. C. Caec. Statius Gaj Cecilij Stacij, po rodu Insubrec, kot otrok vzgojen v Rimu, okoli l. 180 imeniten komik, a njegova latinščina ni ravno slovela: Ter., Varr. ap. Non., Ci., H., Q. — Kot adj. Cecilijev: lex (de ambitu) Ci., familia Vell., Caecilia lactuca Col. = Caeciliāna lactuca. — Od tod zopet adj. Caeciliānus 3 Cecilijev: fabula (komika Stacija) Ci., illud Ci. tisti Cecilijev izrek, lactuca (po Kvintu Ceciliju Metelu = caecilia 2.) Col., Plin., tako tudi Caeciliana cerasa Plin.

Caecubum -ī, n Cekubsko, močvirnata ravan v Laciju, ki je slovela po izvrstnem vinu: Mart. Od tod adj. Caecubus 3 cekubski: ager Col., Plin., vinum H. ali subst. Caecubum -ī, n (sc. vinum) H., Plin. Cekubec, tudi pl. Caecuba H., Mart.; Caec. vites Plin., vindemia Mart.

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

Caelium -iī, n Celij, apuljsko mesto: Plin. — Od tod Caelīnus 3 celijski: ager Front.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caelius (-iī) mōns grič Celij, Celijev grič (zdaj Lateranski grič), dvogrbi grič na jugozahodnem koncu rim. mesta, ki se je imenoval po Etruščanu Cel(ij)u Vibeni (Caeles ali Caelius Vibenna), mitološkem pradedu Celijevega rodu: Varr., Ci., L., T.; ta grič se je imenoval tudi maior Caelius večji (pravi) Celij (naspr. Caeliolus, Caeliculus, minor Caelius): Mart. Od tod subst. Caeliānī -ōrum, m Celovci, Celijanci = vojaki Cel(ij)a Vibene ali pa preb. griča Celija: Varr.

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

Caenīna -ae, f Cenina, prastaro mestece jugozahodno od Rima: O., Plin. Od tod subst. Caenīnēnsēs -ium, m Ceninci, preb. tega mesteca: L.; adj. Caenīnus 3 ceninski, iz Cenine: nomen L., Acro, arx Pr.

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.

1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.

2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Caesēna -ae, f Cezena, mestece v Galiji tostran Pada (zdaj Cesena): Ci. ep., Plin. Od tod adj. Caesēnās -ātis cezenski: vina Caesenatia Plin.

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.