-
πυρσώδης 2 = πυρώδης.
-
πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.
-
πυρώδης 2 (εἶδος) ognjen, ognjevit, žareč, ognju podoben, plameneč.
-
ῥαδινός 3 in 2 [Et. iz kor. wrād, vzdigovati se, rasti; lat. radix, īcis, rāmus (iz wrād-mo-s), radius; nem. Wurz, Wurzel, Gewürz, würzen; gršk. ῥίζα iz ϝριδjα, wredja, lesb. βρίσδα] 1. šibek, vitek, nežen. 2. gibčen, gibljiv, hiter, uren.
-
ῥᾴδιος 3 in 2, ep. ion. ῥηίδιος [comp. ῥᾴων, ῥᾷον, sup. ῥᾷστος; ep. ion. ῥηίτερος, ῥήιστος, ῥηίτατος] 1. lahek, brez truda, srečen, lahko umljiv ἔπος. 2. a) ugodljiv, prijenljiv, naklonjen, vdan; b) lahkomiseln ἦθος. 3. adv. ῥᾳδίως, ῥᾴδιον, ep. ion. ῥηιδίως, ep. ῥέα, ῥεῖα [comp. ῥᾷον, sup. ῥᾷστα, ep. ῥηίτατα] lahko, brez truda, lahkomiselno, rad.
-
ῥᾳδιουργός 2 (ῥᾴδιος, ἔργον) zloben, poreden, lahkomiseln.
-
ῥᾴ-θῡμος 2 (ῥάδιος, θυμός) 1. lahkomiseln, brezskrben, brezbrižen. 2. zabave željen, delomrzen, udoben, miren βίος, τὸ ῥᾴθυμον brezskrbnost.
-
ῥιμφ-άρματος 2 (ἅρμα) poet. s hitrim vozom, φεύγοντες πώλοισιν ἢ ῥιμφαρμάτοις ἁμίλλαις bežeč na konjih ali vozeh, drvečih kakor za stavo.
-
ῥιψο-κίνδῡνος 2 (ῥίπτω) kdor se postavlja v nevarnost, predrzen, vratolomen ἔργον; subst. predrznež, vratolom.
-
ῥοδο-δάκτυλος 2 ep. rožnoprst(n)a Ἠώς.
-
ῥοδό-κολπος 2 z rožnimi prsi, rožnoprsen.
-
ῥόθιος 2, fem. ῥοθιάς ep. šumeč, kipeč, peneč se, τὸ ῥόθιον 1. kipenje (šumenje) valov. 2. glasno udarjanje z vesli.
-
ῥοώδης 2 (ῥόος, εἶδος) tekoč, kipeč, deroč, vzburkan θάλασσα.
-
ῥῡσί-βωμος 2 poet. ki čuva (ščiti) oltarje.
-
σαρκο-παγής 2 (σάρξ, πήγνυμι) mesnat, iz mesa sestavljen; drugi: okamenel.
-
σαρκο-φάγος 2 (σάρξ, φαγεῖν) kdor jé meso, mesojeden.
-
σαρκώδης 2 (εἶδος) mesnat, mesen, od mesa.
-
σαφηνής 2 ion. = σαφής. – adv. -νῶς, -νέως.
-
σαφής 2 1. svetel, jasen, viden. 2. razločen, očiten, razumljiv, umeven; τὸ σαφές jasnost, določnost, razločnost. 3. gotov, zanesljiv, natančen, točen, resničen. – adv. σαφῶς in σαφέως očitno, jasno, gotovo.
-
σειρᾱ-φόρος 2 poet., ion. σειρη-φόρος = σειραῖος.