Franja

atlas samostalnik
1. (knjiga zemljevidov) ▸ atlaszVeselje imam doma gledati v atlas in si predstavljati vse te dežele sveta. ▸ Szeretem otthon az atlaszt nézegetni, és elmélkedni világ országairól.
Knjigarne ne bodo preživele samo s kuharicami in atlasi! ▸ A könyvkereskedések nem fognak megélni csupán receptkönyvekből és atlaszokból.

2. (zbirka iz neke stroke) ▸ atlaszNapisan je v poljudnem jeziku in v obliki barvnega ilustriranega atlasa. ▸ Közérthető nyelven, színes, illusztrált atlasz formájában íródott.
3. (blago) ▸ atlasz
Okrog vratu je zategnila trak iz belega atlasa. ▸ Atlaszból készült szalagot kötött a nyakába.
Najbrž radi čutite dotik mehkega atlasa ali čiste svile, morda pa tudi žameta. ▸ Valószínűleg szereti a puha szatén vagy a tiszta selyem, esetleg a bársony tapintását.
Oblečena je bila v domačo haljo brez rokavov iz modrega atlasa. ▸ Kékszínű atlaszból készült ujjatlan háziköntöst viselt.

4. medicina (vretence) ▸ atlasz, fejgyámOtrokom, ki jim naravnam atlas, se potlej ne morejo razviti bolezni zaradi izpahnjenega vretenca. ▸ Azoknál a gyermekeknél, akiknél a helyére rakom az atlaszt, nem alakulhatnak ki a csigolya elmozdulásából eredő betegségek.
Ko je atlas na svojem mestu, možgani končno lahko delujejo nemoteno. ▸ Amikor az atlasz végre helyén van, az agy zavartalanul tud működni.

5. geometrija (o topološki ploskvi) ▸ atlasz
Po definiciji mnogoterosti ima X števen atlas. ▸ A sokaság meghatározása szerint X-nek megszámlálható atlasza van.
Prostor G je p-adična analitična mnogoterost, če na njem obstaja atlas. ▸ A G-tér p-adikus analitikus sokaság, ha létezik rajta atlasz.

6. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ Atlas

7. (v arhitekturi) ▸ Atlasz

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

atom [ǽtəm] samostalnik
atom
figurativno drobec

atom pile reaktor
to break (ali smash) to atoms zdrobiti na drobne koščke
not an atom of niti senca česa

atómski atomic

atómska bomba atomic (ali atom) bomb
napasti z atómsko bombo attack with atom-bomb
atómska doba (od avgusta 1945) Atomic Age
atómska energija (moč, fizika, struktura, valenca, teorija, teža, vojna) atomic energy (force, physics pl, structure, valency, theory, weight, warfare)
atómski reaktor (top) atomic reactor (cannon)
atómsko gorivo (jedro, raziskovanje, število, orožje) atomic fuel (nucleus, research, number, weapon)
atómski znak atomic symbol
atómska eksplozija atomic explosion
ki je na atómski (jedrski) pogon nuclear-powered

atómski atomique, nucléaire

atomska bomba bombe ženski spol atomique
atomska centrala centrale ženski spol atomique (ali thermo-nucléaire)
atomska energija énergie ženski spol atomique (ali nucléaire)
atomska fizika physique ženski spol nucléaire (ali atomique), microphysique ženski spol
atomsko jedro noyau moški spol atomique
atomsko orožje armes ženski spol množine atomiques
ladja na atomski pogon navire moški spol atomique, navire moški spol à propulsion nucléaire (ali atomique)
atomska teža poids moški spol (ali masse ženski spol) atomique
atomska raketa fusée ženski spol atomique (ali nucléaire)
atomski reaktor réacteur moški spol (ali pile ženski spol) atomique
atomski vek (doba) ère ženski spol (ali âge moški spol) atomique
brezatomska cona zone dénucléarisée (ali désatomisée)
prekinitev atomskih poskusov suspension ženski spol des expériences atomiques (ali nucléaires)
Evropska skupnost za atomsko energijo l'Euratom moški spol, Communauté ženski spol européenne de l'énergie atomique

atómski atómico; nuclear

atomska bomba bomba f atómica
atomska energija energía f atómica (ali nuclear)
atomski model modelo m estructural del átomo
atomsko orožje arma f atómica (ali nuclear)
atomski pogon propulsión f nuclear
atomska teža peso m atómico
atomska vojna guerra f atómica

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

Atrebas -atis, m: C., nav. v pl. Atrebatēs -um, m Atrebat, Atrebati, ljudstvo v belgijski Galiji (v današnji fr. pokrajini Artois); njihovo glav. mesto je bil Nemetacum ali Nemetocenna (zdaj Arras): C., Hirt. (z acc. pl. Atrebatas), Plin., Sid.

Atre͡us -eī, acc. -eum in včasih (pesn.) tudi -ea, vok. Atre͡u, m (Ἀτρεύς) Atrej, kralj v Argih in v Mikenah, Pelopsov in Hiponamejin sin, Tantalov vnuk, Aeropin mož, Agamemnonov in Menelajev oče, Tiestov brat (Thyestes), čigar sin Ajgist (Aegisthus) ga je umoril: Varr., Ci., H., O. idr.; naslov Akcijeve tragedije: Gell. Od tod adj. Atrēus 3 atrejski, pesn. = argovski, argoški: sanguis Stat.; patronim Atrīdēs -ae, abl. -ā, m (Ἀτρείδης) Atrid, Atrejev sin ali potomec: minor Atr. (= Menelaus) O., maior Atr. (= Agamemnon) O., samo Atrides pogosto označuje le Agamemnona: H., O., Pr., Sen. tr., Ap., redkeje pa Menelaja: H., O.; pl. Atrīdae: Pl., H., O., Q. ali reges Atrīdae: Poeta tragicus ap. Corn. Atrida = Agamemnon in Menelaj; apel. Atrīdēs =
a) Caesar (Domitianus): itur ad Atriden Iuv.
b) mož, soprog: si praegustabit Atrides Pontica ter victi cautus medicamina regis Iuv. Redkejša je soobl. Atrīda -ae, m: Pr., acc. -am: Aus., M. Caesar ap. Fr., vok. -ă: H.

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.

attagēn -ēnis, m (gr. ἀτταγήν) neka divja kura, leščarka ali frankolinka (Tetrao francolinus, Linn.): Ionicus H. ali Ionius Plin. maloazijska. — Soobl. attagēna -ae, f: Varr. ap. Gell., Mart.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

attend [əténd]

1. prehodni glagol (to)
paziti; postreči, skrbeti; spremljati; zdraviti; obiskovati; odgovoriti (na pismo); izvršiti (naročilo)

2. neprehodni glagol
biti prisoten, udeležiti se; redno zahajati; paziti; zasledovati; spremljati; uslišati

to attend to the door (ali bell) iti odpret vrata
it is attended by danger je nevarno
to attend to one's duties vršiti svojo dolžnost
the house was poorly attended gledališče je bilo na pol prazno
to attend school hoditi v šolo
to attend upon s.o. dvoriti komu, spremljati koga, skrbeti za koga
to attend to s.o. paziti na koga

attendō (adtendō) -ere -tendī (tetendī Ap.) -tentum

1. proti čemu, kam nape(nja)ti, (po)moliti, (iz)prožiti, naravna(va)ti: simul aurem attendo, ut quirem exaudire amplius Acc. ap. Non. nastavim, arcum meum et ipse vigor attetendit Ap.; kam? caput eodem Hyg., caelo (dat.) manūs Ap. izprožiti, signa ad eos, qui... Q. — Pass. v med. pomenu = prožiti se, raztezati se: ante fores exigui tramites... attenduntur Ap., nemus, quod fluvio praeterlabenti (ob... reki)... attenditur Ap.

2. klas. le pren. (v zvezi z animum, animos, večinoma pa brez tega subst.)
a) duha napeti, naravnati kam = paziti na kaj, opaziti kaj, pozoren biti na kaj, pozornost nameniti (namenjati) komu, čemu, poslušati koga, kaj: cum silentio animum attendite, ut pernoscatis... Ter., quo tempore igitur aures iudex erigeret animumque attenderet? Ci., bene (diligenter) att. Ci., magis att. Q.; z acc.: stuporem hominis attendite Ci., cetera neglegentius att. Ci. za drugo se ne posebej meniti, me de invidiosis rebus dicentem attendite Ci.; z dat.: dictis animum att., animos att. dictis Luc. ap. Non., att. Caesari, sermonibus malignis Plin. Iun., att. iuri, minimum eruditioni, eloquentiae plurimum Suet.; z ad: animum att. ad quaerendum Pac. ap. Non., att. animos ad ea, quae consequuntur Ci.; z ACI: non attendit eum hoc curasse Ci., attende nunc bona Quinctii possideri non potuisse Ci. pomni; z odvisnim vprašanjem: nunc quid velim, animum attendite Ter., hoc quam late pateat, attendite Ci., forte lubuit attendere, quae res maxime tanta negotia sustinuisset S., attende, cur... Ph.; redkeje pass.: attenditur versus pars Ci. zaznava se.
b) occ. α) (po)misliti na kaj, premišljati, razmišljati: puer, ne attenderis petere a me id, quod nefas sit concedi tibi Acc. fr., immo id hercule, inquit, ipsum attendo Ci., cum animum attendisset ad cavendum N., cum de necessitate attendemus Ci., de officiis legationis att. Ci., attendite, cuiusmodi edicta sint Ci., iubet peritos linguae attendere animum, pastorum sermo agresti an urbano propior esset L., illud att., ne... Cels. β) attendere sibi (tudi brez sibi) ab aliquo in ab aliqua re čuvati se koga, česa, varovati se koga, česa, paziti se česa: Eccl. — Od tod adj. pt. pf. attentus (adtentus) 3, adv. -ē (le pren.)

1.
a) napet, pazljiv, pozoren: ut animus in spe... antehac attentus fuit, ita, postquam adempta spes, lassus curā confectus stupet Ter., att. auditor Ci., me attentissimis animis auditis Ci. s popolnoma napeto pozornostjo, attentissima cogitatio Ci., attentissimo consilio, attentissimā curā Val. Max., attentum facere iudicem Ci., Q., iudex circa ius nostrum attentior Q., attenta auris H., attentae aures Lucr., attente alicuius officia fungi Ter., attente legere Ci. ep., attente (attentius, attentissime) audire Ci., attentius cogitare de... Ci., attentius agere aliquid S., attentius spectare H., attentius custodire aliquem Plin. iun., parum attente dicere Gell.
b) napet, strmeč: visus Cael., oculi Cael., P. Veg.

2. pozorno misleč na kaj, skrben za kaj, do česa (zlasti za pomnožitev in ohranitev imetja), podjeten, varčen, skop, trd: nimium ad rem in senectute attenti sumus ali adtentiores sumus ad rem (imetje) omnes Ter., qui in re adventicia... tam diligens, tam attentus essem Ci.; z dat.: asper et attentus quaesitis H.; z gen.: att. continentiae Val. Max., communis boni Sen. ph.; abs.: attenta vita et rusticana Ci., att. pater familias Ci., pater H., durus nimis attentusque esse videris mihi H.

attentiō -ōnis, f (attendere) napon, napetost; pren.

1. att. animi Ci. ali samo attentio Q., Aug., Vulg. pazljivost, pozornost.

2. dokaz, znamenje: recentis vulneris Cael.

attention¹ [əténšən] samostalnik
pozornost; oskrba, nega, negovanje
množina dvorjenje
vojska pozor

to call (ali draw) attention to opozoriti na kaj
to give (ali pay) attention to paziti na kaj, upoštevati, uvaževati kaj
to attract attention pritegniti pozornost
to rivet one's attention to osredotočiti se na kaj
vojska to stand at attention v pozoru stati
to be all attention pazljivo poslušati, napenjati ušesa

attentō (adtentō), bolje attemptō (adtemptō), -āre -āvī -ātum

1. (p)otipa(va)ti: arcum digitis Cl. poskušati napeti.

2. pren.
a) poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem: ut praeteriri omnino fuerit satius quam attemptatum deseri Ci., attemptata defectio L., att. ruinam alicuius manu sua (v pripovedovanju) Val. Max., argumentorum locos singulos Q., (Cicero) locos laetiores attentavit et quasdam sententias invenit T.
b) poskusiti (poskušati) zapeljati ali zavesti koga v kaj, lotiti se koga s podkupovanjem, podkupiti (podkupovati) koga: omnium inimicos, Capuam Ci., classem suam attemptatam sensit Ci.
c) sovražno prije(ma)ti koga, lotiti se koga, napasti (napadati) koga: quae aegritudo... mentem attemptat tuam? Pac. ap. Non., aliquid linguā Ci., ne compositae orationis insidiis sua fides attemptetur Ci. da... govor ne zaplete njegove lahkovernosti v zanke, mecum facientia iura adtemptas H. kratiš, att. alicuius testamentum Val. Max. izpodbijati, patriam nefarie Val. Max., vi attemptantem acriter reppulerat T., att. aliquem bello Stat., pudicitiam Icti. ali uxorem alienam Aug. poskušati omadeževati, annonam Icti. podražiti.

attēstor (adtēstor) -ārī -ātus sum

1. izpričati (izpričevati), dokaz(ov)ati, potrditi (potrjevati): Plin., Gell., hoc attestatur brevis Aesopi fabula (= ὁ λόγος δηλοῖ) Ph., attestata fulgura Sen. ph., P. F. ki so potrjevali tisto, kar so prejšnji bliski naznanjali.

2. medic. attēstāns -āntis ali attēstātus 3 očiten, zares pojavljajoč se: attestante febricula, attestantibus febribus, attestata partium gravedo, si tumor fuerit attestatus Cael.

Opomba: Pt. pf. attēstātus 3 v pass. pomenu = izpričan: quo nihil potest... attestatius dici Ambr.