Franja

tetrachordos (tetracordos) -on (gr. τετράχορδος -ον) štiristrun(ski), četverostrun(ski), štiriglasen, četveroglasen: machina (o vodnih orglah) Vitr.; subst. tetrachordon -ī, n tétrakord (tetrakórd), tonski sistem (način), sestoječ iz štirih glasov ali strun (obseg med skrajnima je ena kvarta): Varr., Vitr., Macr.; pren.: tetrachordon anni Varr. ap. Non. = štirje letni časi.

tetradōros -on (gr. τετράδωρος -ον) štiridlanski, štiri dlani širok: ceteris duobus Graecorum aedificia struuntur; ex his unum πενταδῶρον, alterum τετραδῶρον dicitur Vitr., ita quod est quoquoversus quinque palmorum, pentadoron, quod quattuor, tetradoron dicitur, et quae sunt publica opera, πενταδώρως, quae privata, τετραδώρως struuntur Vitr., genera eorum fiunt tria: Lydion, quo nos utimur, longum sesquipedem, latum pedem, alterum tetradoron, tertium pentadoron Plin.

tetrasticha -ōn, n (gr. τετράστιχος -ον) štirivrstična pesem, štirivrstičnica, četverovrstičnica, tetrástih: adiuvant urbanitatem et versus commode positi, seu toti ut sunt (quod adeo facile est, ut Ovidius ex tetrastichon Macri carmine librum in malos poetas composuerit Q., quod non insulse scribis tetrasticha quaedam, disticha quod belle pauca, Sabelle, facis, laudo nec admiror Mart.

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

textile [tɛkstil] adjectif tkalen, tekstilen; masculin tekstil, (= industrie féminin textile) tekstilna industrija

textiles pluriel naturels, artificiels, synthétiques naravne, umetne, sintetične tekstilije
industrie féminin, usine féminin textile tekstilna industrija, tovarna
il travaille dans le textile on dela v tekstilni industriji, je tekstilec

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight

težàk -žka, -o (teža) heavy; (masa) ponderous, weighty; (breme) weighty; figurativno leaden; (naloga) toilsome; (naporen) hard, difficult, arduous, trying, exhausting; (kazen) severe; (napaka) grave; (vino) heady

težki časi hard times pl
težko breme heavy burden
težko delo hard work
težki delavec manual labourer, heavy worker (ali labourer)
težka atletika heavy athletics pl
težka artilerija heavy artillery, heavy guns pl
težka hoja heavy tread
težka izbira hard choice
težka jed indigestible food
težàk, -žka, -o vojaški invalid severely disabled ex-serviceman
težàk, -žka, -o boj hard struggle
težàk, -žka, -o bombnik heavy bomber
težka industrija heavy industry
težka kovina heavy metal
težke izgube heavy losses pl
težka naloga hard task
težka napaka gross mistake, blunder
težka križarka heavy cruiser
težka svila heavy silk
težàk, -žka, -o udarec hard blow
težki nemiri serious rioting
težka nesreča serious accident
težka skrb grievous worries, arhaično care
težka oborožitev heavy armament
težàk, -žka, -o porod difficult birth
10 funtov težka ščuka a ten-pound pike
s težkim srcem with a heavy heart
težka voda kemija heavy water
težko je zame (figurativno) it's hard on me
glava mi je težka my head feels heavy
on je težàk, -žka, -o (= tehta) 120 funtov he scales 120 pounds
ona je težka, težko je z njo (figurativno) she is hard to get on with

težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag

v težávi (stiski) in trouble
denarne težáve embarrassments pl
biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
delati težáve to raise difficulties, to make trouble
on skuša delati težáve he tries to make trouble
žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
naleteti na težávo to come up against a difficulty
na nepričakovano težávo to come up against a snag
nastopila je neka težáva a difficulty arose
izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
prihraniti komu težáve to spare someone trouble
priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
zabresti v težáve to get into trouble
trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles

težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again

Thames [temz] samostalnik
(reka) Temza

to throw water into the Thames figurativno nositi vodo v Savo, opravljati nesmiselno delo (brez uspeha)
he won't set the Thames on fire figurativno on ni iznašel smodnika

than [ðæn, ðən] veznik
kot, kakor

more than 300 people več kot 300 ljudi
rather than rajši kot
none other than you noben drug kot vi
a man than whom no one was more beloved ni ga bilo bolj priljubljenega človeka, kot je bil on
it is casier said than done to je lažje rečeno kot storjeno
she did it better than he bolje to napravila kot on
I would rather walk than drive jaz bi rajši šel peš, kot pa da bi se peljal

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

that³ [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko

in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje

the¹ [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
določni člen (včasih preveden s ta, to)

the Browns Brownovi, družina Brown
the poor reveži
the Danube Donava
the Balkans Balkan
the French Francozi
the King kralj (angleški idr.)
the saddle figurativno jezdenje, jahanje
the stage gledališka (igralska) dejavnost
the World svet, Svet
the United States of America ZDA
the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
he loves the girl on ima rad to dekle
two shillings the pound dva šilinga (za) funt
by the day na dan
by the dozen po ducatu
it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega

théâtral, e, aux [teɑtral, tro] adjectif gledališki; igralski; figuré teatralen, teatraličen, pompozen, nenaraven, prisiljen

attitude féminin théâtrale teatralno, nenaravno vedenje, drža
représentation féminin, saison féminin théâtrale gledališka predstava, sezona
art masculin théâtral, chronique féminin, théâtrale gledališka umetnost, kronika
il est un peu trop théâtral on je nekoliko preteatralen; masculin teatralnost, teatraličnost

thēlygonos -on (gr. ϑηλύγονος -ον) (živalske) samice spočenjajoč (rodeč, rojevajoč) (naspr. arrhegonos); bot. vzdevek

1. vrste rastl., imenovane phyllum: Plin.

2. vrste rastl., imenovane satyrion: Plin.

3. vrste rastl., imenovane crataeogonos: Plin.

then [ðen]

1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej

now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma

2. pridevnik
takraten, tedanji

the then president tedanji predsednik

3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas

by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

thick [ɵik]

1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen

thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj

2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak

the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo

3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno

fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)

thin¹ [ɵin]

1. pridevnik (thinly prislov)
tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
fotografija nejasen, brez kontrastov
agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

thin air redek zrak
thin attendance slab obisk (predstave itd.)
a thin broth redka juha
thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
not worth a thin dime prebite pare ne vreden
as thin as a lath suh kot trska
thin profits pičel dobiček
on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
he had a thin time imel je težke čase
that is too thin sleng to je preveč prozorno

2. prislov
(le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

thin-clad lahko oblečen
thin-faced ozkega, mršavega obraza
thin-peopled redko obljuden
thin-spun tanko preden